Že od leta 1995 smo uspešni brusilci briljantov, Vaša nepremičnina je nebrušen diamant!
GEODETSKO SVETOVANJE - KATASTRI ZA
TELEBANE
|
(delo v nastajanju):
|
1. Janez Bojc iz Ljutomera sprašuje: »Kdo je plačnik geodetskih storitev?«
Praviloma je plačnik geodetskih storitev naročnik geodetske storitve pri
geodetskem podjetju. Lahko je tudi kdo drug, če se le-ta s tem seveda
strinja. Lastnik parcele, ki je naročil ureditev mej, ne more zahtevati
od mejašev, da plačajo sorazmerni del stroškov meritve. Se pa lahko to z
njimi dogovori! Enako velja za solastnike parcele, katere en solastnik
je naročil parcelacijo. Plačnik izdelave elaborata etažnega načrta
stavbe je naročnik storitve, ki pa lahko kasneje v sodnem postopku od
ostalih lastnikov dele stavbe, iztoži povračilo stroškov… V sodnih
geodetskih postopkih (sodna ureditev meje,…) zalaga stroške predlagatelj
sodnega postopka, ob končanem postopku (sodna poravnava ali sklep) pa se
stroški porazdelijo v soodvisnosti od uspešnosti sodnega postopka. V
praksi se praviloma stroški razdelijo proporcionalno po dolžini skupne
meje med vpletene v soodvisnosti od uspeha dokaznega postopka. Ena izmed
velikih prednosti naročnika je, da lahko v vsakem trenutku geodetskemu
podjetju naroči omejitev, razširitev, prekinitev ali ustavitev postopka
izdelave elaborata (npr. če naročniku v kakšnem delu urejevana
katastrska meja ni všeč, lahko zahteva od geodetskega podjetja, da je
le-to ne uredi;…), kar ne mora storiti mejaš nenaročnik! Seveda pa mora
naročnik geodetskemu podjetju poravnati povzročene stroške!
Februar 2008
2. Petra Kosec iz Ljubljane sprašuje: »Kakšne so cene geodetskih storitev
in kdo jih predpisuje?«
Cene geodetskih storitev se oblikujejo na trgu po principu ponudbe in
povpraševanja z vsemi dobrimi in slabimi lastnostmi. Po obstoječi
zakonodaji bi morala Vlada Republike Slovenije že davno sprejeti
Minimalne Tarifne Pogoje za geodetske storitve, kar pa verjetno še dolgo
ne bo storila. Do sprejetja minimalnih tarifnih pogojev za geodetske
storitve je Inženirska zbornica Slovenije na osnovi standardov,
normativov in vrednosti posameznih nalog sprejela Priporočilo cenika
geodetskih storitev. Pisec Priporočila cenika geodetskih storitev je
moja malenkost! Spoštovanje Priporočila cenika geodetskih storitev sicer
res ne zagotavlja, da bo odgovoren geodet kvalitetno izdelal elaborat
geodetske storitve, mu pa to omogoča! Priporočilo je objavljeno na
spletnih straneh Inženirske zbornice Slovenije:
http://www.izs.si/index.php?id=460
Cene geodetskih storitev so v veliki soodvisnosti tudi od tega v
kolikšnem času želite imeti geodetsko storitev! Naše podjetje naročnika
geodetske storitve, ki hoče imeti geodetsko storitev isti hip in tako
rekoč zastonj, običajno pošlje k nelojalni konkurenci, seveda z
opozorilom v kakšna tveganja se bo s tem spustil. Z nizko ceno se
praviloma poveča možnost, da bo elaborat geodetske storitve
narejen manj kvalitetno, s tem pa se lahko neposredno zmanjša vrednost
obravnavane nepremičnine! Geodet, ki se je z naročnikom dogovoril za
zelo nizko ceno npr. ureditve mej, je lahko v izvedbi te storitve
prehiter, površen (saj mora ekonomsko opravičiti svoje delo) ali pa se
ne zadosti posveti mejašem pri mejni obravnavi, tako, da pride do
mejnega spora. Koliko manj sta sedaj vredni obe nepremičnini?! Koliko od
nas želi biti pregovorni »pravdaški Slovenec z mejnim sporom pred
svojim pragom«, ki se vsak dan, ko pride domov, za eno roko drži za
srce, z drugo stisnjeno pestjo pa grozi sosedu,….! V kolikor bi si radi sami izračunali konkretno
priporočeno ceno geodetskih storitev, si jo lahko izračunate s pomočjo
brezplačnega programa, ki se nahaja prav tako na spletnih straneh
Inženirske zbornice:
http://www.izs.si/index.php?id=289&tx_ttnews[tt_news]=221&tx_ttnews[backPid]=288&cHash=5759c2a8a7
Program je enostavno namestiti in uporabljati po predhodni preučitvi
navodil v datoteki help.pdf na isti spletni strani.
Februar 2008
3. Marija Zorč iz Bovca sprašuje: »Kdo vse lahko opravlja geodetske storitve
in kje jih lahko opravlja?«
Geodetske storitve lahko opravlja vsako geodetsko podjetje, ki ima
dovoljenje za opravljanje geodetskih storitev. Vse geodetske storitve
geodetska podjetja lahko opravljajo (če jih seveda vse zna opravljati)
na ozemlju celotne Slovenije. V praksi je tako, da lahko geodetsko
podjetje ustanovi vsakdo kdor ima vsaj pet minut časa in nekaj finančnih
sredstev. Temu govorijo dejstva:
Edina izjema opravljanja geodetskih storitev zgolj s strani geodetskih
podjetij, je izdelava elaborata za vpis stavbe v kataster stavb, katere
lahko kot odgovorna oseba podpiše odgovoren projektant.
Februar 2008
4. Marjana Lončar iz Maribora
sprašuje: »Kako naj izberem pravega in kvalitetnega izvajalca geodetskih
storitev?«
Cena geodetske storitve
ne sme biti en in edini ključ izbora geodetskega podjetja!
Tudi pri iskanju drugih dobrin in storitev praviloma ne izbiramo vedno
najcenejši izdelek in storitev! Ali nam bo opravil srčno operacijo kirurg
ali njegova medicinska sestra?! Zagotovite Vaši nepremičnini kvalitetne
operacije! Predlagam Vam, da si izberete odgovornega geodeta kateremu
zaupate tako s strokovnega in osebnega vidika, ter se z njim dogovorite za
ceno storitve, roke izvedbe,... Predlagal bi, da izberete geodetsko
podjetje, ki ima redno zaposlenega odgovornega geodeta in vsaj enega nosilca
geodetske izkaznice, ki ni ista oseba. S tem je omogočena vsaj minimalna
kontrola kvalitete izdelave elaborata. Odgovornega geodeta lahko poiščete
na:
5. Zoran Špacapan iz Kopra sprašuje: »Kakšno je jamstvo, da bo geodetsko
podjetje svoje delo opravilo kvalitetno?«
Na žalost ni garancije, da bo katerokoli geodetsko podjetje izvedlo
storitev brezhibno. Predpisana pa so zavarovanja za povzročeno škodo.
Pred izdajo dovoljenja za opravljanje geodetskih storitev geodetskemu
podjetju, mora le-to geodetski upravi predložiti dokazilo, da ima
sklenjeno zavarovalno pogodbo za škodo, ki bi jo v zvezi z opravljanjem
svoje dejavnosti utegnilo povzročiti strankam ali tretjim osebam, in
sicer do višine najmanj 10.000.000,00 SIT – 41.729,96 € (28. člen Zakona
o geodetski dejavnosti – Uradni list RS, št. 8/00). V praksi pa je tako,
da ne vemo ali ima geodetsko podjetje še vedno sklenjeno zavarovalno
polico, saj to ni nikjer javno objavljeno niti tega nihče ne nadzira.
Moje podjetje ima prav zaradi tega strahu naših cenjenih strank na
spletni strani objavljeno poskenirano ažurirano zavarovalno polico ( images\Zavarovalna.pdf)
za 20.129.760,00 SIT (84.000,00 €). Ali ima geodetsko podjetje še
sklenjeno zavarovalno polico Vam bo prav gotovo pojasnilo samo geodetsko
podjetje?! Če te police geodetsko podjetje nima, lahko geodetski
inšpektor z odločbo geodetskemu podjetju prepove delo!
Februar 2008
6. Manja Selan iz Vrhnike sprašuje: »Ker sem imela zelo negativno
izkušnjo z geodetskim podjetjem, me zanima, kdo nadzira delo geodetskih
podjetij?«
Delo geodetskih
in projektantskih podjetij na področju katastra stavb najbolj nadzirajo
prav uporabniki teh storitev! Najenostavnejše tako, da na napake
neposredno opozorijo odgovornega geodeta in geodetsko podjetje. Če to ne
zadošča pa obstajajo še druge možnosti. Profesionalno se ukvarja z
nadzorom geodetska inšpektorica: MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR
Inšpektorat RS za okolje in prostor
Geodetska inšpekcija
Slovenski trg 1, 4000 Kranj
(: 04
23 19 593
;: 04
23 19 590 Geodetska inšpektorica nadzira predvsem formalno
izpolnjevanje pogojev geodetskega podjetja in njegovih zaposlenih za
izvajanje geodetskih storitev. V kolikor geodetsko podjetje ni izdalo
računa v skladu z normativi (v nasprotju z dogovorom; brez zahtevane
specifikacije; brez računa;…) pa lahko nadzor izvaja tržna inšpekcija.
Neprofesionalno presoja strokovnost nekaterih geodetskih elaboratov v
okviru Matične sekcije geodetov pri Inženirski zbornici Slovenije
Strokovni svet. Predsednik tega organa je: Janez URH, univ.dipl.inž.
geod. V kolikor menite, da je geodetsko podjetje oziroma njegov
odgovorni geodet naredil s svojimi strokovnimi oziroma nestrokovnimi
dejanji hud disciplinski prekršek, se lahko obrnete na namestnika
disciplinskega tožilca (prav tako v okviru Inženirske zbornice
Slovenije, Jarška cesta 10b, 1000 Ljubljana): Iztok POŽAUKO,
univ.dipl.inž.geod. Enako velja za posledično tudi projektantska
podjetja, ki izdelujejo etažne načrte. Ko je škoda zares velika pa
seveda preostane še sodišče. Strah pred škodo, ki jo lahko povzroči
geodetsko podjetje ni popolnoma neupravičen! V geodetskih krogih še
sedaj odmeva napaka geodeta, ki je za 20 cm narobe zakoličil objekt. Ker
je bil le-ta po izgradnji preblizu sosedove meje, ga je bilo potrebno
odstraniti. Geodet je škodo poravnal z najetjem kredita za katerega je
zastavil hišo svojih staršev in svojo (dve na en mah!), za kar se je
pametno odločil, saj bi po morebitni tožbi oškodovancev ostal celo brez
dela z izgubo statusa odgovornega geodeta, geodetske izkaznice,…!
Februar 2008
7. Peter Z. iz Brežic sprašuje: »Rad bi si uredil meje svoje parcele, saj
nameravam postaviti ograjo. Ali potrebujem soglasje mejašev za ureditev
meje?«
Za pričetek
postopka ureditve meje svojih parcel ne potrebujete soglasja svojih
mejašev. Vsak lastnik ima pravico, do ureditve mej svojih parcel! Do
sprejetja geodetske zakonodaje leta 2000, je bilo resnično potrebno
predhodno soglasje mejašev za ureditev meje (prenos meje v naravo po
podatkih zemljiškega katastra). V kolikor mejaši ni podal predhodnega
soglasja, je lastniku, ki je želel urediti mejo, preostala le sodna
ureditev meje. Če ste eden izmed solastnikov parcele na kateri bi radi
uredili meje, bodo pa seveda morali podati soglasje za ureditev meje
tudi ostali solastniki te Vaše parcele. S soglasjem mejaša lahko
postavite ograjo na skupno mejo. Za postavitev enostavne ograje brez
strinjanja mejaša, seveda po pridobitvi vseh ustreznih uradnih soglasij
na posameznem območju (velikost, višina, oblika,…), lahko to ograjo
postavite pol metra od urejene meje.
Februar 2008
8. Jože Starc iz Jesenic sprašuje: »Geodetsko podjetje me je kot mejaša
povabilo na mejno obravnavo v postopku ureditve mej med sosedovo parcelo in
parcelo njegovih mejašev. Ali se moram udeležiti postopka, saj moram vzeti
dopust, da se ga lahko udeležim?«
Seveda udeležba na mejni obravnavi ni obvezna. Je pa pametno, da v
postopku urejanja mej aktivno sodelujete, saj urejena meja tudi Vaši
parceli povečuje vrednost. Če se postopka resnično ne morete udeležiti
sami, lahko pisno pooblastite osebo (npr.: solastniki enega izmed
solastnikov; mož ženo;…), ki zaupate in je seznanjena z Vašimi mejami.
Pa tudi geodetska uprava Vas ne bo ponovno pozivala, da se izjasnite o
tem ali se strinjate z mejo. Skratka, Vaša udeležba skrajša postopek
ureditve mej! V najslabšem primeru, je lahko posledica Vaše odsotnosti
na mejni obravnavi tudi to, da geodet urejevane meje na terenu ne označi
z mejniki, saj si tako nekateri razlagajo geodetsko zakonodajo. Vaš
sosed bo v tem primeru mejo lahko označil šele potem, ko bo pravnomočna
odločba geodetske uprave o urejeni meji. Seveda bodo tako nastali
dodatni stroški, ker bo moral plačati geodetskemu podjetju dodatno
označitev z mejniki. Sosed pa bi lahko načeloma dodatne stroške izterjal
od Vas preko sodišča, kar se bo verjetno zelo redko zgodilo, bolj
verjetno pa bo, da Vas bi gledal nekoliko postrani »glej mejaš povzročil
si mi nepotrebne stroške«!
Februar 2008
9. Anja Gornik iz Ljutomera
sprašuje: »Kako poteka postopek ureditve mej in koliko časa traja?«
Postopek ureditve mej poteka vse od naročila lastnika pa do pravnomočno
izdane odločbe o urejeni meji pred pristojno geodetsko upravo, je
dvostopenjski.
Prvi del se prične pri geodetskem podjetju pri katerem naročite
zahtevano geodetsko storitev. V našem podjetju je postopek naročila zelo
enostaven, preko brezplačnega telefona 080
9876 vsak delavni dan od 8.00 ure do 14.00 ure sporočite
parcelno številko Vaše parcele, parcelo proti kateri bi radi uredili
mejo in seveda katastrsko občino, ter seveda Vaše podatke (ime in
priimek, naslov, telefonska številka). Lahko to storite preko e-maila (katastri@siol.net
;…), fax-a 01 8950 510 ali pa se zglasite v prostorih našega podjetja.
Kar nekaj drugih geodetskih podjetij zahteva obvezno pisno obličnost
naročila z Vašim podpisom in celo predplačilom naročene storitve!
Detajli so seveda odvisni od poslovne politike geodetskega podjetja.
Geodetsko podjetje na geodetski upravi naroči za izvedbo storitve
potrebne geodetske podatke, ko jih dobi preračuna potrebne podatke,
preveri lastnike v zemljiški knjigi in nato vsaj 8 dni vnaprej razpiše
vabilo mejašem, lastniku obravnavane parcele in naročniku storitve. Pred
mejno obravnavo praviloma opravi na terenu še potrebne predmeritve. Na
mejni obravnavi se urejevano mejo označi z mejniki v kolikor se vsi
strinjajo z urejevano mejo. V kolikor se mejaš ne strinja s strani
geodeta predlagano mejo mora pokazati svojo mejo. Če je ne pokaže se
šteje, da se s predlagano mejo strinja. Vse ključne na mejni obravnavi
mora geodet zapisati v zapisnik, ki ga podpišejo tudi prisotni. Terenu
sledi pisarniška izdelava elaborata ureditve mej. Ko je elaborat končan,
naše podjetje pošlje kopijo ključnih sestavin elaborata naročniku v
kontrolno potrditev ali je elaborat izdelan tako kot je bilo dogovorjeno
na terenu.
Drugi del postopka ureditve mej se praviloma prične s tem, da geodetsko
podjetje na podlagi pooblastila lastnika obravnavane parcele (brez
mejašev) odda elaborat geodetske storitve skupaj z zahtevkom za
evidentiranjem urejene mej na geodetsko upravo. Seveda lahko to stori
sam lastnik obravnavane parcele. Na podlagi zahtevka in elaborata
geodetska uprav kot prvo opravi preizkus zahtev:
Ali ima elaborat vse predpisane vsebine?
Ali podatki o meji omogočajo njeno evidentiranje v zemljiškem katastru?
Ali je bila lastnikom parcele, katere meja se ureja, in mejašem, ki so
na dan mejne obravnave vpisani v zemljiško knjigo, zagotovljena možnost
udeležbe na mejni obravnavi?
Ali je elaborat izdelalo podjetje, ki izpolnjuje pogoje za geodetsko
podjetje?
Ali je elaborat podpisal geodet, ki izpolnjuje pogoje za odgovornega
geodeta?
Itd…
Če geodetska uprava elaborata in zahtevka ne zavrne ali zavrže, povabi
mejaše, ki se niso udeležili mejne obravnave, da se v roku 15 dni
izjasnijo o tem ali se strinjajo s potekom meje. Če mejaš ne odgovori se
šteje, da se strinja s potekom meje. Mejaše, ki se ne strinjajo s
predlagano mejo geodetska uprava povabi v pisano na ustno obravnavo. Če
se mejaš, ki se ni strinjal s predlagano mejo ni udeležil ustne
obravnave se šteje, da se sedaj strinja z mejo. V kolikor je po ustni
obravnavi meja še vedno sporna mora mejaš, ki se ne strinja s predlagano
mejo, sprožiti sodni postopek. V kolikor tega ne stori geodetska uprava
izda odločbo lastnikom in mejašem na katero je možna pritožba. Na
podlagi dokončne odločbe geodetska uprava se vpiše mejo kot
urejena v zemljiški kataster!
Časi trajanja celotnih postopkov ureditve mej, so zelo različni in so
odvisni predvsem od konkretne geodetske uprave, geodetskega podjetja,
količine podatkov,... Npr.: pridobitev podatkov na geodetski upravi
traja lahko od nekaj ur pa tudi preko meseca dni. Med najpočasnejšimi
geodetskimi upravami je ljubljanska, ter ostale večje uprave. Za
obdelavo in pripravo podatkov ter vabljenje potrebujejo geodetska
podjetja do nekaj dni. Vabljenje mora biti izvedeno najmanj 8 dni pred
mejno obravnavo in je v soodvisnosti od tega, kje se lastniki nahajajo.
Za lastnike v tujini je potrebno predvideti več časa za prejem vabila.
Izdelava elaborata lahko traja od dneva pa do nekaj mesecev. Upravni
postopki urejanja mej na geodetski upravi lahko trajajo od nekaj tednov
pa preko leta dni v soodvisnosti zasedenosti geodetske uprave. Trenutno
in še kar nekaj časa bo geodetska uprava zelo zasedena zaradi popisa ter
na njegovi podlagi nastajajočega registra nepremičnin. Da so postopki
ureditve mej čim krajši pomaga prisotnost vseh mejašev in predvsem
njihovo popolno strinjanje z mejo. Postopke lahko dodatno skrajšamo, če
vsi lastniki in mejaši podpišejo odpoved pravici do pritožbe, saj
odločba o urejeni meji postane takoj pravnomočna namesto po 15-ih dneh.
Februar 2008
10. Roman Zadnik iz Radovljice sprašuje: »Ali je možno v zemljiški
kataster in kataster stavb »pripeljati« tudi površine, ki nimajo gradbenega
in uporabnega dovoljenja. Ali obstaja organ, inšpekcija, ki to lahko
prepreči??«
Seveda obstoja
organ, ki je pristojen tudi za preprečitev takih dejanj! To je gradbena
inšpekcija, ki se ukvarja z vsemi gradnjami brez gradbenega dovoljenja
ali pa so grajena v nasprotju z njim. Ta organ lahko v zemljiško knjigo
zapiše npr. prepoved evidentiranja, to je vpisa objektov oziroma
njihovih delov, ki so nastali kot posledica črnih gradenj. Geodetska
oziroma projektantska podjetja pa niti niso usposobljena niti nimajo
pristojnosti, da bi razsojala, kaj so nedovoljene gradnje. K elaboratom
praviloma tudi več ne prilagajo kopij gradbenih in drugih dovoljenj za
gradnjo. Je pa njihova naloga izmeriti in evidentirati dejansko stanje
objektov in njihovih delov, tako v zemljiškem katastru in katastru
stavb. Poleg tega evidentiranje objektov v zemljiškem katastru in
katastru stavb še ne pomeni njihove legalizacije. Prav tako oziroma Pri
prijavi nedovoljenih gradenj si lahko pomagate npr. s pomočjo spletnih
strani:
http://www.informiran.si/survey.aspx?docid=1138
Februar 2008
11. Kot izpraševalec kandidatov za nepremičninskega posrednika za področje
evidentiranja nepremičnin pogosto postavim vprašanje: »Kašna je
zanesljivost podatkov o površini parcel v zemljiškem katastru?«
Površine v zemljiškem katastru so prikazane in zaokrožene na m2, kar pa
še ne pomeni, da so natančne na m2. Površina parcele je natančna
praviloma le takrat, ko se uredi meje celotne parcele (t.i. urejena
parcela) in se o dejanski površini obvesti lastnika. Ko geodeti urejamo
meje nam lastniki parcel pravijo naj uredimo meje tako, da bo
zagotovljena njihova površina parcel. Na žalost temu ni tako, kajti
površine so posledice mej in ne obratno. Površine so bile določene za
večino parcel pred cca 190 leti z zelo približno metodo, v vsem tem
obdobju so se meje spreminjale, karte prerisovale,… površine pa se
dostikrat niso spremenile. Podobno velja tudi za parcele, ki so nastale
nekaj desetletij nazaj. Površine parcel v zemljiškem katastru so
praviloma le približne! Na žalost na to dejstvo Geodetska uprava vse
premalo opozarja. Promet zemljišč brez predhodne ureditve mej in
ugotovitve pravilne površine je pravzaprav kupovanje mačka v žaklju. Po
mojih osebnih izkušnjah praviloma ugotavljam, da površine zemljiškega
katastra, to je grafičnega katastra običajno odstopajo vsaj za 10% (v +
ali -). Ko odstopajo več pa vemo, da je temu lahko kriva neka groba
napaka. Tudi grobe napake niso redke. Pred kratkim sem kot sodni
izvedenec urejeval mejo stavbne parcele, ki naj bi imela po podatkih
geodetske uprave 18.000 m2. Že ob površnem pregledu sem ugotovil, da
temu ni tako. Po ureditvi mej je imela parcela zgolj 8.000 m2!
Februar 2008
12. Klemen Dolničar iz Ljubljane sprašuje: »Parcelo nameravamo
razparcelirati na dva dela, da bom dal del parcele sinu. Kaj vse moramo
storiti in koliko časa bo to trajalo?«
Iz Vašega vprašanja ni razvidno ali se parcela nahaja na območju
stavbnih zemljišč ali izven. Pri zemljiščih izven območja stavbnih
zemljišč, se je za vprašati ali je parcelacija z ekonomskega in drugih
vidikov smiselna?! Dostikrat je namreč tako, da je npr. njiva, ki jo
hoče v delu oče dati sinu, manj vredna kot izvedba parcelacije! Morebiti
je bolj smiselno kupiti celo sosedovo njivo in jo dati sinu, ali pa na
njivi sinu pripisati ustrezen idealni delež. Seveda ekonomska logika
odpade, če se na njivi ne ve za potek meja! Pred parcelacijo parcel, ki
se nahajajo na območju stavbnih zemljišč lahko geodet oziroma geodetsko
podjetje po Vašem pooblastilu pridobi pri občinskem organu pristojnem za
urejanje prostora kakšni so pogoji za izvedbo parcelacije. Kajti
parcelacije ni možno izvesti mimo upoštevanja teh pogojev! Pred
parcelacijo - delitvijo parcele, je potrebno urediti del meje, ki se je
dotika novi del mej, ki nastane z delitvijo. Pri nepozidanih stavbnih
parcelo toplo priporočam, da uredite celotno mejo in jo označite z
mejniki pred izgradnjo objektov. S tem lahko v dokajšni meri zmanjšate
riziko spornih mej. Gradnja hiše je za pretežno večino Slovencev
življenjska investicija! Ali je gradnja hiše v kateri bomo stanovali,
smiselna, če vemo, da je meja sporna in neurejena, miru z mejaši pa ne
bo, dokler meja ne bo urejena?!! Za postopke parcelacije s predhodno
ureditvijo mej veljajo časovno podobni termini kot za postopke ureditve
mej! Upoštevati pa moramo, da ko po izvedbi parcelacije podpišemo
pogodbo (darilna, kupoprodajno,…) in vložimo na zemljiško knjigo
zemljiškoknjižni predlog za vpis novega lastnika na parceli, da tudi to
traja kar nekaj časa (tudi leto in več na nekaterih zemljiških knjigah
za vpis novega lastnika).
Februar 2008
13. Boštjan Novak iz okolice Ljubljane sprašuje: »Ali obstaja uradna
razlaga geodetske zakonodaje?«
Uradno razlago geodetske zakonodaje (npr.: Zakon o geodetski zakonodaji
- ZgeoD (UL 8/00); Zakon o evidentiranju nepremičnin – ZEN (UL 47/06);…)
lahko podaja zakonodajalec, to je državni zbor, ki je zakonodajo
sprejel. Do sedaj ni bila sprejeta še nobena uradna razlaga geodetske
zakonodaje. V nekaj konkretnih primerih, ko so bili napadeni posamezni
členi geodetske zakonodaje, je ustavno sodišče podalo svojo uradno
mnenje o nekaj členih geodetske zakonodaje – toda tega je zelo malo. Je
pa napisal komentar k Zakonu o geodetski dejavnosti – ZgeoD, dober
poznavalec geodetske prakse in zakonodaje (dolgoletno delo v geodetski
upravi, Glavnem uradu GURS, kot drugostopenjski organ geodetske
uprave,…), kolega Tomaž Kocuvan, univ. dipl. prav. Ob tej priliki se mu
zahvaljujem za dovolilo objave njegovega obširnega teksta
(Zakon o geodetski dejavnosti (ZgeoD) s komentarjem.pdf) in se že
veselim nove priložnosti, ko bova zopet lahko skupaj sedla ter kakšno ta
pravo rekla.
Julij 2008
14. Carmen Šalamun iz Brežic sprašuje: »Kdaj je smiselno urejati mejo in
izvajati druge geodetske storitve?«
Mejo je pametno urejati takrat, ko se s svojimi sosedi – mejaši najbolje
razumete!!! Ko pride do zapletov v medsebojnih odnosih, je že prepozno,
saj so potem vsi postopki bolj zapleteni, dražji, časovno daljši,…
Podobno velja tudi za druge geodetske storitve. Npr. razdružitev
solastnine na parcelah ali objektih! Seveda je potrebno pri urejanju mej
upoštevati tudi ekonomsko logiko – Ali je smiselno urejati meje nekje v
gozdu, na pašniku, skratka na nepremičnini, ki je in bo zelo malo
vredna? Verjetno ne, vsaj ekonomsko to ni smiselno?! Če pa parcele
predstavljajo npr. funkcionalno zemljišče k objektom, pa je to prav
gotovo upravičeno! Če se ureja meje v poraščenem svetu (gozdovi, pašniki
v zaraščanju,…) je morebiti smiselno meritve opraviti izven vegetacijske
dobe (od novembra do marca), saj Vam bo verjetno geodetsko podjetje
lahko manj zaračunalo geodetsko storitev zaradi zaraščenosti terena…
Julij 2008
15. Sebastjan Lautar iz Kamnika sprašuje: »Oče je pred leti opravil
odparcelacijo sosedove parcele, ki mu jo je celo plačal, ni pa s sosedom
napisal pogodbe in parcelo prepisal nase. Na delu te parcele stoji celo naša
hiša, ki ni vrisana v zemljiškem katastru. Kaj naj storimo?!?«
Niti ne tako redka napaka pri nekaterih naročnikih parcelacij parcel ob
istočasni ureditvi mej je, da le-ti ne naredijo pogodbe (kupoprodajna,
razdružitvena,…) s katero spremenijo lastništvo na prejšnjem delu
parcele, ki ima sedaj svojo parcelno številko. Napačno je razmišljanje,
da je z izvedbo parcelacije sprememba lastništva urejena. Dejansko je to
zgolj prvi korak k ureditvi zemljiškoknjižnega stanja. Po izvedeni
parcelaciji bo v zemljiškem katastru in zemljiški knjigi še vedno vpisan
stari lastnik novo nastalih parcel. Potrebna je pogodba in
zemljiškoknjižni predlog, da bo na zemljiški knjigi evidentirano novo
lastniško stanje. Po vpisu novega lastništva na zemljiški knjigi pošlje
le-ta sklep o novem lastništvu na zemljiški kataster, ki uskladi svoje
podatke, prav tako kot zemljiški kataster ob izvedbi parcelacije
zemljiško knjigo obvesti o novo nastalih parcelah. Podobno velja tudi za
evidentiranje stavb in njihovih delov v katastru stavb (stanovanj,
poslovnih prostorov,…). Ko je evidentiranje v katastru stavb izvedeno,
je potrebno v zemljiško knjigo vpisati lastništvo stavbe oziroma
njihovih posameznih delov. To se izvede podobno kot v primeru
parcelacij, torej na podlagi pogodbe (razdružitvena pogodba,…) in
zemljiškoknjižnega predloga. V tem konkretnem primeru je smiselno
narediti kupoprodajno pogodbo in parcelo vpisati v zemljiško knjigo kot
Vaše lastništvo. Ko je parcela vpisana, pa je smiselno evidentirati še
objekt v zemljiški kataster in kataster stavb, parceli pa združiti v eno
parcelo, da objekt ne bo stal na dveh parcelah. Kakšen drugačen vrstni
red, je verjetno nesmiseln zaradi možnih zapletov pri plačilu davka
davčni upravi.
Julij 2008
16. Nataša Rajšel iz Domžal sprašuje: »Parceliramo manjši del sosedove
parcele, ki meji na našo parcelo, da bo imela naša parcela končno uraden
dostop do javne poti. Našo parcelo in stanovanjsko stavbo, ki stoji na njej,
namreč prodajmo. Bodoči kupec pa noče kupiti naše nepremičnini dokler ni
urejen dostop! Ker postopek parcelacij dolgo traja, nas je strah, da se bo
kupec premislil glede nakupa ali pa izsiljeval nižjo ceno zaradi
dolgotrajnosti postopkov?!«
Meje parcel se lahko spreminjajo na tri načine:
1. s parcelacijo v postopku parcelacije; |
2. s komasacijo v postopku komasacije; |
3. z izravnavo meje v postopku izravnave meje; |
V postopku parcelacije pred evidentiranjem delitve parcele mora biti
urejen del meje, ki se je dotika nov del meje, ki nastane z delitvijo.
Del meje je ena ali več daljic, ki omejujejo parcelo, a niso povezane v
zaključen poligon. Parcelacijo se praviloma naroča, ker je v pravnem
prometu z zemljišči najbolj varna prodaja celih parcelnih številk. Kdo
si želi nakupovati solastništvo parcel, kje si na milost in nemilost
prepuščen samovolji solastnikov? Celoten postopek parcelacije, izvedbe
pogodbe in zemljiškoknjižnega predloga pa res traja dlje časa. S
komasacijo kot postopku spremembe mej, si v Vašem primeru, verjetno, ne
boste mogli pomagati… Dokaj verjetno pa si lahko pomagate s tretjim
postopkom, to je izravnavo meje, ki Vam lahko zelo skrajša, poenostavi
in poceni postopek!!! Postopek Vam pride v poštev v kolikor gre za
manjšo spremembo mej in površine parcel. Za uvedbo postopka izravnave
mej morata biti istočasno izpolnjena dva pogoja: relativni in absolutni
pogoj. Relativni pogoj, je izpolnjen, kadar se potek urejenega dela
meje, evidentirane v zemljiškem katastru, spremeni, če se lastnika
sosednjih parcel sporazumeta o izravnavi dela meje in se pri tem
površina manjše parcele, ki se dotika dela meje, ki se izravna, ne
spremeni za več kot 5 % površine manjše izmed parcel, med katerima se
opravi izravnava. Absolutni pogoj pa pravi, da je ta površina lahko
največ 500 m2. Seveda se lahko v postopku izravnave istočasno predhodno
urediti tudi meja in izdela skupen elaborat ureditve in izravnave mej.
Izravnava meje ne predstavlja promet z zemljišči!!! Odpade torej
podpisovanje pogodbe, notarsko overjanje, pisanje zemljiškoknjižnih
predlogov… Izravnava meje velja od trenutka, ko je odločba o izravnavi
pravnomočna. Z izravnavo mej se da izvesti tudi dokaj velike spremembe
oblike in lege sosednjih parcel, a za to izravnavo mora stati dokaj
izkušen odgovoren geodet.
Julij 2008
17. Jure Blatnik iz Postojne sprašuje:»Kupujemo parcelo na kateri stoji
hiša. Kako se lahko prepričamo, da objekt ni črna gradnja?!«
Popolnoma enostavnega odgovora na zastavljeno vprašanje seveda ni,
pomaga pa zdrava kmečka pamet! Kot prvo bi bilo smiselno preveriti ali
je v zemljiški knjigi vpisan s strani gradbene inšpekcije kakšen
zaznamek o tako imenovani črni gradnji. Ker je teh vpisov relativno
malo, črnih gradenj pa v Sloveniji veliko, si je potrebno pomagati še s
čim. Veliko vam bo pomagalo, če Vam bo prodajalec pokazal morebitno
uporabno dovoljenje za hišo. Če tudi takega potrdila nima, je dobro
vedeti, da se po Zakonu o graditvi objektov šteje, da ima
enostanovanjska hiša uporabno dovoljenje po tem zakonu:
• Če je bila zgrajena pred 31. decembrom 1967 in se ji od
sprejetja Zakona o graditvi objektov leta 2004, namembnost po
tem datumu ni bistveno spremenila, ter da je objekt z dnem
uveljavitve Zakona na predpisan način evidentiran v zemljiškem
katastru. |
• Če je bila zgrajena na podlagi gradbenega dovoljenja in je
bila z dnem (1. oktober 2004) uveljavitve tega Zakona v uporabi
ter na predpisan način evidentirana v zemljiškem katastru. |
• Če objekt še ni na predpisan način evidentiran, se šteje, da
pridobi uporabno dovoljenje, ko se na predpisan način evidentira
v zemljiškem katastru oziroma katastru stavb. |
Potrdilo o uporabnem dovoljenju po Zakonu o graditvi objektov
izda upravna enota! Da pa le ne bi bilo vse tako enostavno, pa geodetska
zakonodaja pravi, da evidentiranje stavb brez predpisanih dovoljenj v
kataster ne pomeni njene legalizacije?! Neevidentiranje stavbe pa je
celo prekršek, ki ga lahko investitor gradnje kot fizična oseba plača v
višini od 41,73€ do 1.251,88 €, pravna oseba kot investitor od 417,29 €
do 5007,51 €, ter odgovorna oseba pravne osebe od 41,73 € do 3.338,34 €!
Na vsak način je dobro objekt evidentirati v zemljiškem katastru in
katastru stavb (evidentiranje v obeh katastrih je obvezno od
24.11.2006), prav tako pa je smiselno pogledati v gradbeno dovoljenje in
se prepričati kaj dejansko je bilo zgrajeno, kje, s kakšnimi odmiki od
sosednih mej,...!!!
Julij 2008
18. Jure Blatnik iz Postojne sprašuje: »Kupujem starejšo hišo potrebno
obnove. Pravzaprav, kupujem ¾ parcele na kateri stoji hiša. V podstrešju
stanuje lastnik ali najemnik lastnika preostale ¼ nepremičnine. Objekt je
evidentiran v zemljiškem katastru, ne pa v katastru stavb. Objekt bi
obnovil, v pritličju naredil dvoje stanovanj in ju prodal, saj je cena dokaj
ugodna. Nepremičninski posrednik mi bolj na kratko odgovarja na vprašanja,
saj se očitno zaveda, da bo nepremičnina hitro prodal. Ali naj nepremičnino
kupim? «
Po mojem
prepričanju je zgoraj opisano nepremičnino smiselno kupiti le, če boste
sredstva, ki jih boste za njo plačali, v najslabšem primeru lahko
pogrešali dlje časa in poleg tega še morebiti dlje časa dodatno vlagali
v nepremičnino nova finančna sredstva brez upanja na hitro povrnitev
kapitala. Verjetno je kupovanje te nepremičnine kupovanje popolnega
mačka v žaklju. Lahko boste kupili prijazno muciko ali prav ta hudega
tigra! Problem je seveda v solastniku, ki ga pravzaprav sploh ne
poznate, niti tega ne veste ali ima on kot lastnik v posesti podstrešje
hiše ali njegov najemnik. Problem solastništva je v tem, da sta oba
solastnika nerazdelno solastnika na vsakem delu skupne solastnine v
idealnem deležu. Ta četrtinski lastnik ima sicer mogoče v posesti zgolj
podstrešje, kar pa ne pomeni, da ne želi imeti še kakšnega drugega dela
objekta ali parcele. Prej ali slej, bi se z njim morali dogovoriti o tem
kako bi si skupno solastnino razdelila. To pa lahko traja zelo dolgo. Če
se dogovora o razdružitvi z njim ne more doseči, se seveda lahko obrnete
na sodišče, da Vam bo to pomagalo storiti. Toda tudi to bo trajalo
dolgo, lahko še dlje kot s pogovorom. Obnavljanje spodnjih prostorov, je
mogoče celo norost, saj bi s tem povečevali vrednost celotni
nepremičnini, tudi deležu solastnika. Brez dogovora solastnika ne morate
izvesti niti parcelacije nepremičnine niti evidentiranja v katastru
stavb ter medsebojen razdružitve. Razen seveda, da nepremičnino prodate
še naprej v idealnih deležih, npr. ¾ nepremičnine ali pa dvakrat po 3/8
nepremičnine in se pustite presenetiti ali vas bodo novi kupci
preganjali zaradi nedorečenih solastniških dejstev (skupni prostori,
skupni deli parcele,….) ali pa ne?!
Julij 2008
19. Jože Šterk in drugi solastniki iz Loške doline sprašujejo: »Sem
solastnik agrarne skupnosti, ki ima v lasti večji gozd. V zemljiškem
katastru in zemljiški knjigi imamo našo lastnino vpisano v obliki idealnih
deležev, v naravi pa imamo to zemljišče že dolgo razdeljeno med seboj.
Obstajajo celo meritve iz začetka prejšnjega stoletja, s katerimi se je naš
gozd razdelilo med solastnike. Na žalost pa se te meritve nikoli niso
uveljavile niti v zemljiški knjigi niti v zemljiškem katastru, mi pa svoje
nepremičnine uživamo še naprej tako kot so jih nam jih nekoč izmerili. Ker
so pred kratkim nekateri lastniki posekali svoje deleže gozda, nas je strah,
da ne bodo hoteli sekati še na zemljišču drugih solastnikov, kot so to
naredili v sosednji agrarni skupnosti. Kaj lahko storim?»
V novi geodetski zakonodaji je končno predvidena tudi relativno dokaj
enostavna razrešitev Vašega problema: Obrnite se na geodetsko podjetje,
da Vam izdela na podlagi omenjenih meritev iz začetka prejšnjega
stoletja elaborat iz katerega bo razvidno kako dejansko uživate
zemljišča solastniki agrarne skupnosti z vsemi potrebnimi detajli. Ta
elaborat s čim več dokazili oddajte kot zahtevek za izvedbo postopka
nastavitve zemljiškega katastra za zemljišča, ki so po obliki in legi
evidentirana drugače, kakor jih dejansko uživajo lastniki v naravi.
Geodetska uprava izdela predlog nastavitve zemljiško-katastrskih
podatkov in izda odločbo o nastavitvi zemljiškega katastra. V izreku
odločbe o nastavitvi zemljiškega katastra se navedejo parcele, ki se z
nastavitvijo ukinejo, nove parcele s površinami in vrsto rabe ter
podatki o lastniku. Obvezna priloga odločbe o nastavitvi zemljiškega
katastra je grafičen prikaz evidentiranih mej parcel z vpisanimi
parcelnimi številkami. Prav zaradi vsega opisanega iz zakonodaje je
potreben elaborat geodetskega podjetja. Na podlagi dokončne odločbe
geodetska uprava evidentira v zemljiškem katastru predlog nastavljenega
zemljiškega katastra in o evidentiranih spremembah obvesti zemljiško
knjigo. Končni cilj je torej, da dobi vsak izmed solastnikov (lahko je
to cela družina dedičev), ki ima dejansko v naravi svojo parcelo, tudi
svojo parcelno številko in na njej 100 % lastništvo. Edini strošek je
poleg takse geodetski upravi še izdelava elaborata s strani geodetskega
podjetja, ki pa praviloma tudi nebi smel biti tako velik strošek, če si
jih razdelijo solastniki agrarne skupnosti. Vsaj take izkušnje imamo pri
izdelavi takih elaboratov. Kasneje se lahko na zahtevo posameznih
lastnikov in na njihove osebne stroške urejajo tiste meje in označijo z
mejniki, ki so se v nekaterih primerih v tem dolgem času (verjetno od
začetka prejšnjega stoletja) uničili in izginili.
Julij 2008
20. Zvone Zalar iz Grosuplja sprašuje: »Kako lahko spremenim namembnost
zemljišča, ker bi rad pozidal še del svoje posesti, kjer je nekoč stala
hiša?«
Načeloma se geodeti
ne ukvarjamo s spremembami namembnosti zemljišč, lahko pa pomagamo. To
je izvorna pristojnost občin in vsak, ki izkaže potrebo po spremembi
namembnosti posameznih parcel lahko vloži pobudo. Nekatere občine imajo
ustrezne obrazce za pobudo spremembe namembnosti parcel celo na svojih
spletnih straneh. Večina ima obrazce še v klasični obliki v svojih
uradih. Nekatere občine na vsake toliko let pošljejo celo vsem
gospodinjstvom v občini obrazce s katerimi svoje občane pozovejo naj
pošljejo le-te s svojimi pobudami za spremembo zemljišč v zazidljiva ali
pa celo nezazidljiva zemljišča. Vse te pobude paketno obdelajo za celo
občino ali posamezne dele občine na vsake toliko let. Pogostnost teh
paketnih obdelav spremembe namembnosti je odvisna od marsičesa (število
pobud oziroma pritiskov za spremembo namembnosti zemljišč, financ
občine, interesov občine za spremembe,…). Prav pri spremembah
namembnosti zemljišč je ogromno pritiskov na občino in njene uslužbence,
lobiranja, poskusov podkupovanja, raznih lumparij s strani občinskih
uslužbencev in lastnikov posameznih zemljišč, … saj se lahko pri
spremembi zemljišča iz kmetijskega namena v zazidljivo zemljišče
vrednost poveča tudi za 100 x!!! V Vašem konkretnem primeru omenjate, da
»bi radi pozidali še del svoje posesti, kjer je nekoč stala hiša«.
Smiselno je, da evidentirate v katastru dejanske vrste rabe zemljišč.
Torej vse objekte, dvorišče, … posebej dobro bi pa bilo, da Vam geodet
izmeri in evidentira tudi morebitne ruševine nekdanje hiše. Pred leti
smo za podobne potrebe evidentirali porušen objekt tako, da je lastnik
zemljišča z rovokopačem pred geodetom odkril pod nasuto zemljo vse
konture nekdanjega objekta! Ko boste podali pobudo za spremembo
namembnosti zemljišča boste poleg splošnih podatkov o parcelni številki,
katastrski občini, o tem ali gre za celo ali zgolj del parcele, navedli
tudi zakaj menite, da bi bilo dobro spremeniti namembnost zemljišč. Z
dejstvom, da je na obravnavanem območju že stal objekt, da sodi v sklop
komunalne opremljenosti ostalega zazidljivega zemljišča, da se s tem
zaokrožuje zazidljivo območje, da …, bo seveda lažje tehtno utemeljiti
upravičenost spremembe namembnosti in pošteno pomagati odločevalcem
sprememb namembnosti.
Julij 2008
21. Zoran Špehar iz Sinjega vrha sprašuje: »Zanima me ali je možno
določiti mejo v naravi (gozdu), kjer ni v bližini nobene zanesljive
izhodiščne točke iz katere bi lahko izhajali? Na osnovi česa se lahko
orientirate in ali je, če je, potem kakšna meja zanesljiva, da se po njej
ravnajo vsi ostali?«
Na
podlagi zapisanega sklepam (mejo v naravi – gozdu, kjer ni v bližini
nobene zanesljive izhodiščne točke…), da govorite o ureditvi mej na
parcelah, ki so nastale kot rezultat meritev izpred cca 190 let in
njenega vzdrževanja vse do danes, ter da le-te sodijo v sklop tako
imenovanega grafičnega katastra z vsemi slabostmi, ki jih ima grafični
kataster. Naj jih naštejem vsaj nekaj:
• Večinoma na terenu ob meritvah mej niso dajali mejnikov, ampak
so jih na nekaterih območjih dajali več desetletij kasneje v
raznih revizijah katastra, seveda z vprašljivo natančnostjo…
|
• Na terenu so se izmerile meje ter se neposredno na terenu ob
meritvi tudi kartirale. Ob teh meritvah se ni vrisalo objektov.
Vrisalo se jih je šele kasneje, ko so bili katastrski načrti
izdelani in sicer tako, da so se objekti odkorakali in so jih
približno vrisali v katastrske načrte. |
• Grafičen kataster imenujemo zato, ker je edin podatek o meji
zgolj grafika. Natančnost odčitavanja razdalj iz grafičnega
katastra je merilo katastrskega načrta (2880) pomnožena s
povprečno ločljivostjo povprečnega človeškega očesa (cca 0,2 mm,
identično tudi debelini črt na starem katastrskem načrtu), kar
pride cca 60 cm. |
• Natančnost določitve mej v območju grafičnega katastra, pa je
še bistveno slabša, saj sega vse od minimalno metra (v
najboljšem primeru) pa do več deset metrov. Govorim o stopnji
zanesljivosti in natančnosti katastrskih podatkov o katastrski
meji, o tako imenovanem koridorju natančnosti (31. člen Zakona o
evidentiranju nepremičnin – ZEN; UL 47/06). Natančnost konkretne
določitve mej in katastrskega koridorja pa je odvisna predvsem
od osebnih izkušenj ter poznavanja geodetske stroke vsakega
posameznega geodeta, ki ureja mejo. |
• Edini podatek o meji pri grafičnem katastru so bili torej
katastrski načrti, ki so se v vseh teh letih prerisovali,
obnavljali,… nazadnje z nastavitvijo v digitalno obliko (DKN –
digitalni katastrski načrt). Vsak preris, obnova,
digitalizacija,… je poslabšala izvorno informacijo o poteku
katastrske meje. |
• Meje v težje dosegljivih predelih (gozdovi, planine,
pašniki,…) so določali z manjšo natančnostjo in z množico
poenostavitev. Pri gozdnih parcelah se je merilo samo začetke in
konce parcel in se jih medsebojno povezovalo z dolgimi ravnimi
črtami, pri tem je mnogokrat prišlo do grobih napak, drugačnega
uživanja parcel, saj si lastniki – mejaši sami niso znali
določiti dolgih ravnih mej tako zaradi poraščenosti kot
konfiguracije terena… |
• Površinska odstopanja pri izravnavi površin parcel so prenesli
v dolžinske parcele (ceste, poti, reke, potoke,…).
|
• Grafičen kataster se vzdržuje z elaborati in raznimi izmerami,
ki predstavljajo numerični kataster, saj naj bi ta imel
praviloma tudi numerične podatke. Tudi vsak vris numeričnega
katastra v grafični kataster dodatno poslabša praviloma vse
okoliške izvirne podatke o poteku katastrske meje, razen tiste,
ki jo obravnava numerični kataster in katere potek naj bi bil
natančno razviden iz elaborata (skica in numerični podatki...); |
Ko geodet ureja mejo po grafičnem katastru skuša s pomočjo lastnikov –
mejašev, sam na terenu, ter sam s pomočjo arhiva numeričnega katastra,
na obravnavanem območju poiskati stare meje, mejnike, ki so identični
grafičnemu katastru iz katerega se ureja meja. Cilj meritev je torej
poiskati identične točke, v prvi fazi čim bližje območju kjer se ureja
meja. Če teh točk tam ni, ali pa so le-te vprašljive – okužene, zaradi
raznih razlogov (urejanje mej s strani raznih nepooblaščenih oseb brez
elaboratov: fušerji, zaposleni na raznih gozdnih gospodarstvih,…), je
potrebno v drugi fazi območje razširiti dokler ne dobi dovolj
kvalitetnih identičnih mejnih točk. Geodet potrebuje minimalno tri
idealno razporejene identične točke za vzpostavitev mehanične meje po
tako imenovani papirčkovi metodi, tako da ne moramo govoriti o eni
izhodiščni točki, so lahko zgolj izhodiščne točke. V najslabšem primeru
sem sam iskal identične točke tudi v več kilometrskem območju…!
Govorjenje o izhodiščni točki kaže še danes na to, kako so včasih, pa
očitno še danes razni gozdni ali komunalni geometri z busolnim
teodolitom na preskok (že dolgo prepovedan inštrumentarij in metoda za
urejanje mej) urejali meje tako, da so povprašali mejaše za kakšen
mejnik, nato pa z navezavo na približni magnetni sever vzpostavili
konture parcele. Že kar nekajkrat sem naletel na primere, ko so tako
vzpostavljene parcele bile tudi preko petdeset metrov izven svoje
dejanske lege, saj je bila »izhodiščna točka« očitno napačna!!! Ko je
meja urejena s pravnomočno odločbo geodetske uprave, je taka
meja za vse mejaše seveda zanesljiva. Če se kdo z njo še vedno ne
strinja ali pa si je premislil, pa lahko vedno sproži sodni postopek
ureditve meje. Seveda pa bo moral dobro utemeljiti zakaj sedaj želi
nekatastrsko mejo. Ker vsaka urejena meja ni zgolj mehanični prenos meje
po tako imenovani papirčkovi metodi, ampak je to posledica urejanja mej
z upoštevanjem vseh drugih dejstev (katastrski koridor natančnosti
znotraj katerega so se mejaši dogovorili za mejo; meja je bila urejena
znotraj katastrskega koridorja natančnosti po meji dejanskega uživanja;
meja je bila urejena znotraj katastrskega koridorja natančnosti po meji
naravnih ali grajenih objektov; …) ni vedno enostavno uporabna za laično
ugotovitev poteka mej izven urejevanega območja!!!
Julij 2008
22. Marcel Bračič iz Šempasa sprašuje: »Sosed je najel geodeta, ki bo
uredil mejo med našima parcelama. Kako se lahko prepričam, da geodet metra
ne bo vlekel bolj na stran plačnika meritve in seveda v mojo škodo?!«
Geodet lahko se pri svojem delu znajde v več vlogah. Osnovna pa je
njegova vloga neodvisnega strokovnjaka, ki vodi geodetske postopke v
skladu s pravili stroke ne glede na zunanje okoliščine (kdo je plačnik,
kdo vse so mejaši,…). Ima pa naročnik geodetske storitve eno veliko
prednost pred drugimi lastniki parcel katerim se npr. ureja meja:
kadarkoli lahko omeji, razširi ali pa prekliče svoj zahtevek pred
geodetskim podjetjem, ko mu meja, ki jo je pokazal geodet pri katerem je
naročil ureditev meje, ne odgovarja. Tega ne more storiti mejaš –
nenaročnik geodetske storitve, vsaj v tem postopku pred tem geodetskim
podjetjem. Tudi sam sem že imel takšen primer, ko sem uredil mejo, vsi
vpleteni so podpisali zapisniki, kasneje pa je moj naročnik storitev
preklical tako, da mi je naročil naj elaborata ureditve meje ne oddam na
geodetsko upravo, mi poravnal vse nastale moje stroške, ter kasneje
odstranil mejnike. Če bi kasneje prišel nasproten mejaš, bi odklonil
ureditev iste meje, saj bi to bilo po mojem v nasprotju z etičnim
kodeksom. Predvsem visoko moralno in etično prepričanje vsakega
posameznega odgovornega geodeta lahko prepreči, da bi geodet meter
vlekel bolj na stran plačnika meritve in seveda v škodo nasprotnega
mejaša!
Julij 2008
23. Vinko Tratar iz Novega mesta sprašuje: »Kupil sem zidanico z
vinogradom. Ko sem od soseda hotel odkupiti še manjšo parcelo na kateri je
prav tako vinograd, sem ugotovil, da po podatkih zemljiškega katastra ne jaz
ne sosed sploh nimava dostopa do svojih parcel po javni poti ampak ta že
dolgo asfaltirana pot poteka po privatnih zemljiščih, mogoče tudi po mojem?
Kaj naj storim?!«
V redu
je, da je ta asfaltirana pot očitno v uporabi več lastnikov vinogradov!
Kot 95 % služnostnih poti, kar je tudi ta Vaša pot, verjetno ni vpisana
služnost v zemljiško knjigo. Smiselno bi bilo se obrniti upravljavca te
ceste. Verjetno je to občina ali pa država. Od upravljavca pisno
zahtevajte, da naroči odmero ceste (med geodeti imenovano kot
ekspropriacijo ceste). V tem postopku se bo ugotovilo po čigavem
zemljišču poteka cesta in se bo odparcelirala. Kasneje bi moral
upravljavec ceste od posameznikov odkupiti na novo nastale parcele, ki
se nahajajo v cestem telesu in spremeniti to cesto v javno dobro. Če je
upravljavec ceste država, lahko pričakujete, da se bo to izvedlo.
Potrebno po počakati sicer nekaj časa (beri nekaj let), a cesta bo
postala javno dobro! Če je pa upravljavec ceste občina, pa je zelo
odvisno ali se bo to zgodilo in kdaj, od posamezne občine. Večinoma se
pa vse občine tega otepajo kot hudič križa in svoje občane še naprej
puščajo z neurejeno lastniško problematiko. Problem s stani občine je
predvsem v stroških, ki nastanejo: stroški odmere ceste, stroški plačila
zemljišč v cestnem svetu in izvedba prenosa lastništva v javno dobro.
Nekatere občine to izvajajo zgolj, če se lastniki odpovedo plačilu
odškodnin za zemljišče; nekatere pa šele takrat, ko posamezni
nezadovoljni lastniki pričnejo z zapiranjem in omejevanjem delovanja
ceste (razne zapore). Načeloma pa lahko vsak lastnik z vztrajnostjo
doseže, da občina to stori (pisno dopisovanje, osebne urgence,…).
Julij 2008
24. Edo Malalan in Marija Lorbič Malalan iz Semedele sprašujeta: »S
sestro sva dedovala kmetijo na kateri živim. Sestre nisem sposoben
izplačati. Ona si želi le manjšo parcelo na kateri bi lahko postavila
vikend. Kmetija je zaščitena in delitev zemljišč ni možna. Slišal sem, da se
lahko pod nekimi pogoji kmetijo »odzaščiti«?«
Tako kot se je kmetijo zaščitilo, jo lahko pod podobnimi pogoji tudi
odzaščiti. Potrebno bi bilo pogledati v Vašem konkretnem primeru kako
neusklajene vrste rab zemljišč imate na Vaši kmetiji. Predvsem katere
njive, travniki, pašniki so se spremenili v gozd, ali imate evidentirana
dejanske vrste rabe zemljišč kot so dvorišče, zemljišča pod objekti
namesto njive ali travnika. Potrebno je pogledati ali je teh sprememb
dovolj, da se lahko kmetijo odzaščiti. Ko to ugotovite, Vam bo geodetsko
podjetje s pomočjo pooblaščenega agronoma ter gozdarja izdelalo
ustrezne elaborate sprememb vrst. Kasneje pa boste na upravni enoti
zahtevali, da Vam kmetijo odzaščitijo, ker več ne izpolnjujete pogojev
za zaščiteno kmetijo. V našem podjetju se lahko za Vaš konkreten problem
obrnete na pooblaščeno agronomko (Milka Zupančič, tel.št.: 040 151692)
ali pa pooblaščenega gozdarja (mag. Tomaž Devjak, tel.št. 041 657391)
glej tudi naše spletne strani www.katastri.si (kadri). Z obema se lahko
pogovorite o tem ali bi Vaša kmetija izpolnjevala pogoje za »odzaščito«
in če jih za izpolnjuje, še za ogled terena, kjer izdelata zapisnik in
ga predata našemu podjetju, da izdela ustrezne elaborate.
Julij 2008
25. Rajko Goslar iz Ljubljane sprašuje:
»Z bratom sva lastnika kmetije na kateri od smrti staršev že petnajst let
nihče stalno ne živi, ampak naš nekdanji dom uporabljamo kot vikend. Ker je
sosed – mejaš pred kratkim na naš del dvorišča pri domačiji začel graditi
škarpo in bi nam s tem našo parcelo zmanjšal na polovico, je brat pred
sodiščem sprožil sodni postopek ureditve mej. Sosed je že pred smrtjo očeta
posegal na našo posest s košnjo in pobiranjem sadja. Oče, ki je bil bolan,
pa se ni bil sposoben braniti pred agresivnejšim mejašem. Sodišče me sedaj
poziva ali se bom v sodnem postopku pridružil bratu?«
Mogoče je bil Vaš brat s sprožitvijo sodne ureditve meje nekoliko
prehiter:
• V sodnem postopku se meje parcel praviloma urejajo po enem
izmed treh pravil sodnega urejanja mej: po zadnji mirni posesti,
po pravici močnejšega in po pravičnem preudarku. Nobeden od teh
postopkov praviloma ne bo vključeval ureditev mej po podatkih
zemljiškega katastra. Po zapisanem (»bi nam s tem našo parcelo
zmanjšal na polovico«) sami ugotavljate, da Vaš mejaš posega
preko skupne katastrske meje v Vašo posest. Za Vas bi bila
očitno ugodnejša katastrska meja, ki se praviloma ureja v
običajnem upravnem postopku ureditve mej, to je pred geodetskim
podjetjem in geodetsko upravo. Z odločitvijo Vašega brata, ste
pravzaprav ubrali pot, ki bo bolj odgovarjala Vašemu mejašu.
Le-ta bo verjetno dokazoval zadnjo mirno posest, to je, da je
zadnjih dvajset let sporno posest mirno užival do nezgrajene
škarpe. Sosed bo v sodnem postopku moral dokazati (z
materialnimi dokazi ali s pričami), da je mejo dvajset let
užival (kosil, pobiral sadje,…) v trdnem prepričanju, da je to
njegova posest?! Ali mu bi to uspelo?! |
• V sodnem postopku bo Vaš brat moral založiti stroške za
sodnega izvedenca geodetske stroke, ki niti niso tako majhni.
Praviloma so večji kot so stroški običajnega urejanja mej pred
geodetskim podjetjem in geodetsko upravo. Stroški se bodo po
končanem postopku razdelili med obe nepravdni strani v
odvisnosti od uspeha sodnega postopka oziroma praviloma na
polovico za vsako nepravdno stranko. Stalni sodni izvedenec
geodetske stroke bo v postopku sicer ugotovil potek katastrske
meje, ki pa bo v tem postopku uporabljena zgolj toliko, da sodni
postopek nebi potekal izven posesti obeh vpletenih nepravdnih
strani. |
Svetujem Vam, da bratu predlagate prekinitev postopka pred sodiščem, ter
mejo uredita v običajnem postopku ureditve meje s pomočjo geodetskega
podjetja. V kolikor se mejaš ne bo strinjal z urejeno mejo, saj bo le ta
katastrska meja, bo sam moral prevzeti pobudo in sam sprožiti sodni
postopek ureditve mej ter sam zalagati stroške sodnega postopka. V
kolikor pa tega ne bo storil, bo pravnomočna postala urejena katastrska
meja, ki je za Vas bolj ugodna!
Julij 2008
26. From: Gordana Čač [mailto:Gordana.Cac@litostrojpower.eu]
Sent: Tuesday, November 17, 2009 10:57 AM
To: katastri@siol.net
Subject: Nasvet glede namembnosti zemljišča
»Pozdravljeni! Prosim vas za nasvet: Na koga naj se obrnem, da mi pove kakšni so pogoji, za spremembo namembnosti zemljišča?! Imam tri parcele na 1000 m nadmorske višine, zelo strm in kamnit teren, po katerem tečejo hudourniki. Rada bi uredila, da zemljišče ne bi bilo zazidljivo. Oddelek za okolje in prostor na občini mojo pobudo zavrača. Zanima me kaj mi je storiti, saj se je znesek v enem letu povišal za 800%. Prosim za naslov kompetentne osebe. Hvala. Lep pozdrav! Gordana Čač«
Iz dopisa predpostavljam, da je za omenjenih 800 % višji davek v enem letu, davek nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča - NUSZ. Verjetno so leto poprej razglasili namembnost zemljišča kot zazidljivo ali so na novo povečali vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča oziroma na novo spremenili sistem izračuna nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča…
To se mi je potrdilo z vpogledom v Uradne liste, iz katerih je razvidno, da se je v občini leto prej spremenil način in višina odmere nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Po vpogledu še v konkretne podatke o Vaših parcelah, je razvidno, da se Vaše parcele nahajajo znotraj začrtanega območja naselja (četudi nad 1000 m nadmorske višine – pastirski stani?), in prav zaradi tega jih je občina očitno obdavčila kot zazidljive parcele, čeprav to te ne morejo biti zaradi strmine,... Predlagam večkratno in vztrajno pisno urgiranje na Občino, pa po možnosti še kakšen telefonski klic občinskim uslužbencem. V tem letu glede urgenc na tem področju, prav gotovo ne boste edini!
Če bi bile lahko Vaše parcele dejansko zazidljive bi Vam kvečjemu čestital, saj se je spremembo parcel v zazidljive povečala njihova vrednost. Kmetijska zemljišča (travniki, njive, gozdovi,…) imajo v Sloveniji vrednost od 0,5 – 9,0 €/m2, zazidljive parcele pa nad 15 € pa vse preko 1000 € za m2. Vrednost Vaše parcele bi se povečala za cca 100 krat! V nekaterih tujih državah se plačuje davek na razliko v vrednosti zemljišč pred in po spremembi namembnosti zemljišč v zazidljiva.
Problem parcel, ki jih občine napačno vodijo po namembnosti kot zazidljive, je zelo velik. Bolečina tega problema, se bo v vsej svoji širini in globini, razkrila letos, ko bodo v projektu množičnega vrednotenja nepremičnin vsem nepremičninam (parcelam in stavbam) pripisane vrednosti. Republiška geodetska uprava opozarja občine na ta problem že skoraj tri leta. Od 220 občin je zgolj 10 občin poslalo popravljene in dobre podatke o namembnosti zemljišč. Kot zelo slab a tipičen primer, se lahko navede Mestno občino Maribor, ki ima po svojih podatkih 18.000 zazidljivih parcel, dejansko zazidljivih pa je mogoče zgolj 100?!
Januar 2010
27. Saša Plut iz Ljubljane. »Lepo pozdravljeni! Na vas se obračam s prošnjo za nasvet. Geodet mi je izdelal posnetek terena za kar sem mu tudi pošteno plačala, vendar je pozneje med nama prišlo do nesporazumov glede roka za dodatne meritve (parcelizacija) in sem si zato poiskala drugega geodeta, ki je to opravil brez težav. Vendar je pri tem prišlo seveda do sprememb meja in se mora posnetek popraviti. Ker je časovno in verjetno tudi cenovno ugodneje, da to opravi prvi geodet, me zanima, kakšna so vaša priporočila glede cene za popravek geodetskega posnetka. Lepo vas prosim, da mi čim prej odgovorite in se vam že v naprej zahvaljujem. S spoštovanjem!«
Priporočilo cenika geodetskih storitev ( http://www.izs.si/index.php?id=460) ne predvideva posebne geodetske storitve, kot je »popravek« geodetskega načrta. Če bi šlo za zgolj za minimalno spremembo, bi lahko podjetje obračunalo storitve po urnih postavkah (obračuna časa za ogled terena, če je stanje še vedno nespremenjeno; obračun ur za pisarniška dela pri pripravi novega certifikata geodetskega načrta,…). Ob večji količini sprememb terenskih podatkov, pa se večina geodetskih podjetij odloča za izdelavo popolnoma novega geodetskega posnetka, vključno z novimi terenskimi meritvami in na novo izdelanim geodetskim načrtom v pisarni, saj je običajno to časovno ugodneje in kvalitetnejše, kot zgolj nepredvidljivo pisarniško popravljanje geodetskega načrta po delih…
Kaj storiti? Možnosti je več:
• Posnetek na novo izdela geodetsko podjetje, ki ga je že prvotno izdelalo. Obseg del je odvisen predvsem od
tega koliko je star geodetski načrt. Ali se je poleg urejenih mej spremenilo še kaj drugega na terenu, da
mora geodetsko podjetje opraviti dodatne oglede in meritve na terenu, poleg pisarniških del? Predhodno je
seveda smiselno podjetje povprašati po predvideni ceni in času izdelave novelacije geodetskega načrta.
• Podjetje, ki je uredilo meje lahko izdela nov geodetski načrt z vsemi ustreznimi popravki tako, da ali ga na
novo izdela, ali pa se dogovori z izdelovalcem starega geodetskega načrta (avtorske pravice), da ga lahko
uporabijo. Prav tako je smiselno predhodno podjetje povprašati po predvideni ceni in času izdelave novelacije
geodetskega načrta.
• Seveda lahko geodetski načrt izdela tudi drugi geodet oziroma drugo geodetsko podjetje ob predhodni
potrjeni informaciji o času in ceni geodetske storitve za izdelavo geodetskega načrta. Trenutno je v Sloveniji
delujočih nekaj preko 320 geodetskih podjetij
( seznam).
Januar 2010
28. Oliver Ilič iz okolice Ljubljane. »Spoštovani, Včeraj sem vprašal za pojasnilo na vašem tajništvu, pa so me napotili na
ta e-naslov. Pred desetimi leti, preden smo kupili neko posest, so lastniki dali geodetu izmerit in postaviti na novo mejnike. Sedaj bi mi radi ogradili, a je med tem
časom toliko zaraslo, da nekateri mejniki niso več vidni in nam bi tako bilo veliko lažje, če bi nam taisti geodet, pokazal kje so ti mejniki. Sam ne najdem v ceniku
situacijo, ki bi ustrezala mojemu primeru in zato vas sprašujem koliko lahko pričakujemo, da nas bo ta storitev stala? Lepa hvala za pojasnilo.«
Kot razumem iz dopisa, so Vaši pravni predniki okoli leta 1999 uredili mejo parcele oziroma posesti, ki ste jo kasneje sami kupili. Meja je bila očitno urejena po geodetski zakonodaji iz leta 1974. V času od leta 1999 do danes, se je geodetska zakonodaja dvakrat dokaj spremenila. Prvič leta 2000 (ZENDMPE – Zakon o evidentiranju nepremičnih, državne meje in prostorskih enot) z uveljavitvijo konec leta 2000 in konec leta 2006 z Zakonom o evidentiranju nepremičnin – ZEN. Če zelo poenostavimo, je bila do leta 2001 npr. natančnost določitve koordinat mejnikov do cca 30 cm, danes pa do 4 cm, vmes pa do 12 cm. Seveda se je v tem času bistveno spremenila tudi tehnologija (od inštrumentarija z trinitno tahimetrijo, preko laserskih razdaljemerov, do GPS-ov,…). Potrebno je opozoriti, da se je poleg tega s 1.1.2008 popolnoma spremenil koordinatni sistem (zaradi uskladitve z Evropo) iz Gaüss – Krugerjev koordinatnega sistema v ETRS89/TM, ki ga moramo geodeti uporabljati kot uradnega. Razlika med koordinatnima sistemoma je kar velika. Grobo rečeno je nov koordinatni sistem nastal tako, da se je Gaüss – Krugerjev koordinatni sistem za cca 450 metrov pomaknil proti zahodu in cca 475 metrov proti severu (ali obratno?)…!
Predlagal bi, da na geodetski upravi naročite elaborat, ki ga je geodet izdelal okoli leta 1999. Morebiti boste s pomočjo elaborata sami z Vašimi mejaši odkrili zakrite mejnike. S tem se boste izognili stroškom, ki bodo potrebni, da Vam geodetsko podjetje uredi mejo z večjo natančnostjo in jo označi z mejniki. V kolikor pa le-to ne bo uspelo, pa bo potrebno angažirati geodeta. Seveda lahko ureditev mej opravi tudi drugi geodet in ne zgolj tisti, ki Vam je opravil meritev pred desetimi leti, saj je trenutno v Sloveniji 320 geodetskih podjetij ( http://www.gu.gov.si/fileadmin/gu.gov.si/pageuploads/upravni_postopki/izkaznice/Gupod.xls). Kar pa se tiče stroškov, bi moral vedeti koliko mejnikov bo potrebno urediti in koliko na novo označiti?! Za primerjavo, za ugotovitev velikostnega razreda storitve, lahko povem, da bi bila po Priporočilu cenika geodetskih storitev (
http://www.izs.si/index.php?id=460 ) cena za ureditev in označitev štirih mejnikov z vsemi stroški (delo, materialni stroški, 20% DDV,...), cca 924 €. Množico drugih obračunskih primerov geodetskih storitev si lahko pogledate na spletnih straneh IZS ( http://www.izs.si/index.php?id=939 ) ali pa si na isti strani celo naložite program za izračun Priporočila cenika geodetskih storitev.
Januar 2010
29. Geodetsko podjetje AA d.o.o.: »Pozdravljeni! Zanima nas naslednje; Pravna razlaga oz. vaše strokovno mnenje glede uporabe podpisa v obliki žiga ( faksimile ) v primeru podpisa odgovornega geodeta na zaključnih delih elaborata. V zadnjem letu se nam je vsaj 3X zgodilo, da smo prejeli elaborat nazaj v dopolnitev z opombo, da ne smemo uporabljati faksimile podpisa. Iskali smo pravno razlago po netu, se poslužili tudi mnenja sodišča…. V ZUP-u je dovoljen…. In še in še… saj vsi vemo, da s podpisom odg. Geodet potrdi izdelek… in s tem ne krati voljo nobene stranke v postopku, saj svoje strinjanje ali nestrinjanje izrazijo s SVOJIM podpisom. Konkretno podpis odg. Geodeta na zapisniku služi kot potrditev vsebine zapisanega zapisnika… Res bi radi vedeli v čem problem nastane na geodetskih upravah… ne na vseh izpostavah…Primer arhitektov ; vse upravne enote pri projektih sprejemajo faksimile na projektih, kjer se pa kot vemo podpiše več odgovornih oseb….Še nismo slišali, da je bila kakšna vloga za pridobitev pr. Gradbenega dovoljenja zavrnjena ali dana v dopolnitev zaradi podpisa – faksimile odgovornih oseb. Naš odgovorni geodet je podpis dal na žig zaradi lažjega poteka del…po svoji volji…! V zakonu…na kar se sklicujejo piše podpis in ni izrecno opredeljeno…kot lastnoročni….?? Morda se motim, ampak me odgovor zelo zanima! Hvala! Lep dan!«
Zakon o geodetski dejavnosti - ZgeoD, predvideva zgolj to, da odgovorni geodet odgovoren za skladnost izdelka oziroma dela s predpisi (ne zgolj kot navajate »potrditev vsebine zapisanega zapisnika«), kar potrdi s svojo identifikacijsko številko in podpisom na vseh zaključenih sestavinah geodetskega izdelka. Ker zakonodaja omogoča, da se podpisujemo tudi s pomočjo podpisa v obliki žiga (faksimile), velja le to tudi za geodetske izdelke! Če želite, da uveljavite svojo voljo na geodetski upravi, ji le-to tudi izrecno zapišite. Če bodo od Vas še naprej zahtevali osebni podpis odgovornega geodeta, pa lahko sprožite ustrezne ukrepe (pritožba!, prijava upravni inšpekciji!, Sodišče!,…). Konkretna geodetska uprava OGU Kranj od Vas zahteva osebni podpis odgovornega geodeta zaradi nedavnih slabih izkušenj, ki jih je imela z neko geodetsko firmo, kateri je odgovoren geodet odstopil svoj štampiljko z identifikacijsko številko. Medtem, ko je bil odgovoren geodet mesec dni na dopustu v Afriki, si je to podjetje samo potrjevalo elaborate, podpise pa so ponarejali (niso imeli fiksimila podpisa). Rezultati so bili katastrofalni!
Po mojem osebnem prepričanju je uporaba podpisa v obliki žiga (faksimile) prav zaradi možnih zlorab, brez neke smiselne strokovne uporabe in v globokem nasprotju z etičnim kodeksom, ki bi ga moral spoštovati vsak geodet!
Januar 2010
30. Andrej Rožnik po e-mailu.: »Vprašanje na prvo žogo :-) Pozdravljeni, imam vprašanje za katerega bi potreboval nasvet, seveda če le utegnete. Drugače mail ignorirajte. Sosed je poklical geometre za določitev mej. Pri določitvi mej geodet NI HOTEL upoštevati pogodbe iz leta 1966, ki ni bila sprovedena (vse je overovljeno pri notarjih). Glede na to, da je bil geodet blazno aroganten me zanima ali lahko poleg ponovne meritve morda zahtevam jaz in ne sosed, ki je plačnik šalabajzerjev drugo geodetsko družbo? V tem primeru Vas? Glede na to, da sem mora vložiti precej truda, da sem ugotovil svoje pravice in da so starši totalno iz sebe, me zanima kakšna je možnost, da bi sprožil tožbo proti temu podjetju? Čeprav je to verjetno bolj vprašanje za gospoda Čeferina. :-) Hvala za odgovor.«
Predpostavljam, da ste s pogodbo iz leta 1966 kupili celo parcelo?! Pri meritvah mora geodet spoštovati podatek o lastništvu nepremičnin iz zemljiške knjige. Če pa se na mejni obravnavi pojavi nekdo, tako kot Vi s pogodbo in z dejstvom, da to parcelo tudi uživate, bi Vas to geodetsko podjetje moralo vključilo v postopek. Vsaj kot stranskega intervienta! Predpostavljam, da ste na mejni obravnavi zahtevali, da se dejstva vpiše v zapisnik (neizvedeno lastništvo; uživanje; da se niste strinjali z mejo; da ste pokazali drugačno mejo; oziroma kar ste imeli pač za pripomniti,...). Če tega niste storili, naredite to pisno in dopis pošljite geodetskemu podjetju. S tem boste poskrbeli, da se bo zadeva vodila bolj korektno,... Istočasno pa morate stopiti v akcijo in parcelo takoj vpisati v zemljiško knjigo (davčna, zemljiškoknjižni predlog,...). Leta 1966 še nismo imeli notarjev, oziroma, pravilneje, jih še nismo ponovno imeli…!
Če ste s pogodbo kupili le del parcele, pa bo potrebna nekoliko drugačna akcija (parcelacija, izravnava,...)?! Za manjšo spremembo površine je možno izvesti izravnavo ob upoštevanju dveh pogojev (minimalni pogoj: 5 % manjše parcele, katerih meja se izravnava; in maksimalni pogoj: izravnana površina je maksimalno 500 m2). Će
pa gre za večjo površino pa je seveda potrebno, kot prvo izvesti
parcelacijo. Meritve lahko naroči vsak lastnik, lahko celo pri več
geodetskih podjetjih, seveda, če jih je pripravljen tudi plačati! Zmagal
bo tisti elaborat oziroma tisto geodetsko podjetje, ki bo prej vložilo
zahtevek z elaboratom na geodetsko upravo! Seveda lahko angažirate tudi
moje geodetsko podjetje, saj smo zaposleni v njem prisotni na terenu po vsej Sloveniji.
Kar pa se tiče uspešnosti morebitne tožbe proti temu geodetskemu podjetju, pa imam seveda premalo podatkov. Iz zapisanega (»pri določitvi mej geodet ni hotel upoštevati pogodbe iz leta 1966, ki ni bila speljana« – kaj ima pogodba opravka z določitvijo meje?!; ali gre za skriti pravni promet z zemljišči?!) ne morem vedeti ali je geodetsko podjetje kaj naredilo narobe, kaj šele to, da so resnično šalabajzerji! Seveda pa lahko sprožite tožbo proti kateremukoli geodetskemu podjetju tudi s pomočjo gospoda Čeferina. Prepričan sem, da bo odvetniška družba Čeferin prav gotovo zmagala, ne vem pa, če boste tudi Vi?!
Januar 2010
31. Jožica Nose iz okolice Ljubljane: »Pred nekaj meseci sem na geodetski upravi pridobila hišno številko za svojo enodružinsko hišo, ki smo jo pred kratkim zgradili. Hišno številko sem potrebovala, ker smo se v njo končno vselil in sem se hotela prijaviti na nov naslov. Pred kratkim pa me je neprijetno presenetil dopis geodetske inšpektorice, ki me poziva, da se izjasnim o tem zakaj nisem evidentirala svoje stavbe. Istočasno mi grozi s kaznijo! Kaj mi je storiti?«
Hišno številko ste pridobili na geodetski upravi po skrajšanem postopku, tako, da ste sami izpolnili vprašalnik iz registra nepremičnin (REN). Istočasno pa ste bili opozorjeni, da morate v roku treh mesecev Vašo nepremičnino evidentirati tako v zemljiškem katastru (zemljišče pod stavbo) kot tudi katastru stavb (stanovanjsko stavbo). To zahtevata dva zakona: ZDOIONUS – Zakon o določanju območij ter o imenovanju in označevanju naselijh, ulic in stavb, ter ZEN – Zakon o evidentiranju nepremičnin. V kolikor tega v postavljenem roku niste storili ste v prekršku. Za investitorje gradnje, ki so fizične osebe, če stori ta prekršek, je globa od 41,73 € do 1.251,88 € (od 10.000 SIT do 300.000 SIT). Kazni za pravne osebe, in odgovorne osebe pravnih oseb so še bistveno višje! Na ta določila zakonodaje so Vas uslužbenci geodetske uprave prav gotovo opozorili, pa ste verjetno opozorila preslišali, zaradi veselja, da ste hitro dobili hišno številko.
Predlagam Vam, da pošljete geodetski inšpektorici vljudno zaprosilo za podaljšanje roka, saj geodetskemu podjetju še ni uspelo izdelati in oddati elaboratov. Takoj zatem pa poiščite kvalitetno geodetsko podjetje, ki Vam bo čim hitreje izdelalo oba elaborata in jih z Vašim pooblastilom oddalo na geodetsko upravo. Ko boste prejeli odločbi oziroma sklepa geodetske uprave, o tem obvestite tudi geodetsko inšpektorico.
Januar 2010
32. Franc Žvegelj iz Ljubljane: »Spoštovani! Tole svoje mnenje naslavljam na vas, ker na spletu nisem našel boljšega drugega naslova, kamor bi moje mnenje sicer sodilo. Vsekakor pričakujem, da ga boste posredovali tja, kjer v GU, IZS ali drugemu organu, ki se ga tema tiče, da ga bodo tam obravnavali in nanj tudi odgovorili. Prepričan sem, da imajo podobna mnenja tudi drugi graditelji lastne družinske hiše. Po vložitvi vloge za dodelitev hišne številke za novogradnjo, sem prejel poziv Območne GU, da uredim tudi vpis hiše v kataster stavb in v zemljiški kataster. Gre vsekakor za potrebna dejanja in potrebno ureditev statusa novogradnje. Strinjam se tudi s tem, da je za tovrstno uradno evidenco potrebna strokovna podlaga in čudi me, kako to, da je tak standard v naši družbi uzakonjen šele sedaj. Izredno pa me moti cena, ki rezultira iz predpisanega postopka in njegove izvedbe in ki jo moram plačati. Kot investitorja preproste enostanovanjske hiše (kvadratni tloris nepodkletene hiše, na ravni, kvadratni parceli), ki jo bom uporabljal za lasten dom, me stane storitev predpisanega elaborata 826 EUR (po predračunu, brez DDV), kar je reda ene povprečne mesečne plače zaposlenega v Sloveniji (oz dve minimalni)!. Znesek je zame še toliko bolj nerazumno visok, potem ko smo vsaj toliko že plačali zelo podobne storitve za pridobitev gradbenega dovoljenja (poleg vseh drugih zahtevanih storitev in dajatev!), katerih smisla razen za dopolnitve obilne mape predpisane gradbene dokumentacije, v vsemu času gradnje, nismo spoznali in ki se tudi sedaj, ob zaključku, sploh ne uporabljajo. S seznamom certificiranih izvajalcev, ki jih objavlja GU in IZS, je tržnost ponudbe zelo navidezna in je do nas, uporabnikov, zelo cehovska. Izbire zame sedaj ni. Zakon je pričel veljati po pridobitvi GD in me s tem izpostavil določenim izvajalcem in če sedaj v treh mesecih ne bom sam izbral sam enega, mi ga bo pa oblast! Cena storitve bo takrat gotovo še bolj navita, pa še v prekršku bom! Še enkrat: strokovno evidentiranje je gotovo potrebno, vendar je v temu primeru breme popolnoma in samo na plečih graditeljev, saj je dejanska tržnost farsa. Moje mnenje je, da v kolikor je predpisana strokovna storitev zaradi takega ali drugačnega (verjetno tudi strokovnega) razloga, naj bo smiselno predpisana tudi cena za to storitev. Upam, da sem s tem naletel na razumevanje, zase pa vas prosim za koristen nasvet, saj trimesečni rok teče. Hvala za pozornost! Lep pozdrav!«
Kaj vse potrebujemo, ko želimo pridobiti gradbeno dovoljenje predpisuje Država! Sprejeta zakonodaja je pač takšna kot je! Smo pa geodeti, kot tudi ostali inženirji združeni v Inženirsko zbornico Slovenije, kar nekajkrat skušali pomagati ustvariti državi bolj enostavno, cenejšo in smiselno zakonodajo pri gradnji, toda državne inštitucije vse premalo poslušajo stroko in z uživanjem ustvarjajo zakonodajne spačke, ki jih morajo vseskozi popravljati (lobi pravnikov?). V kolikor imate konkreten predlog kako spremeniti in poenostaviti gradbeno zakonodajo, lahko svoj predlog podate neposredno vladi na njenih spletnih straneh ( www.predlagam.vladi.si
).
Evidentiranje nepremičnin v katastru stavb in zemljiškem katastru, ni prav nič podobna storitvam za pridobitev gradbenega dovoljenja (izdelava geodetskega načrta za potrebe gradnje). Pravilno pa ugotavljate in se čudite, da je »tak standard v naši družbi« (kataster stavb) uzakonjen šele sedaj. Če pogledamo na zemljiški kataster, ki je nastal pred cca 190 leti za praktično skoraj celo Slovenijo, je njegov nastanek financirala Avstro-ogrska monarhija. Njegovo vzdrževanje sedaj plačujemo lastniki parcel na katerih se dogajajo spremembe. Kar pa se tiče katastra stavb, še sedaj nimamo vzpostavljenega za celotno Slovenijo, saj se je njegova resna nastavitev začela šele pred nekaj leti. Ocenjuje se, da je v katastru stavb evidentiranih približno 50 % vseh objektov in njegovih delov. Ker se je država že pred leti odločila, da bo obdavčevala nepremičnine bolj pravično kot do sedaj (nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča) tudi z neposredno obdavčitvijo nepremičnin, je skušala ugotoviti, kakšno je zatečeno – začetno stanje nepremičnin, ki sodijo v sklop katastra stavb. Zaradi tega je izvedla tudi s pomočjo popisa projekt REN – Register nepremičnin. V tem registru so na poenostavljen način zajete skoraj vse stavbe, ki bodo nekoč v celoti zajete v popolnejšem katastru stavb (tudi grafični prikazi). Država torej vsaj približno ve, katere nepremičnine – stavbe in deli stavb obstajajo v naravi. Cilj države pa je prav gotovo popoln kataster stavb, katerega nastavitev in vzdrževanje je naložila lastnikom stavb in delov stavb. Podobne ureditve nastavitev in vzdrževanja katastrov imajo tudi v tujini!
Evidentiranje objektov v katastru stavb in zemljiškem katastru investitorju pomeni večjo pravno varnost in večjo vrednost njegove nepremičnine!!! Vrednost nepremičnine po evidentiranju le-te, je prav gotovo večja kot je cena storitve za evidentiranje! Z izdelavo elaboratov katerih namen je evidentiranje nepremičnin v katastru stavb in zemljiškem katastru se ukvarja 320 geodetskih podjetij! Še bistveno večje število projektantskih podjetij pa lahko izdela elaborat za evidentiranje nepremičnin v katastru stavb! Izdelava elaboratov za evidentiranje nepremičnih je strokovno zahtevna in kompleksna storitev, ki jo ne zmore izdelati vsakdo dovolj kvalitetno, saj potrebuje ustrezno znanje ob nenehnem izpopolnjevanju, dragem programju, še dražjem inštrumentariju, množici dovoljenj,...! Slabo izdelan elaborat evidentiranja nepremičnin pomeni manjšo vrednost nepremičnine!!! Ker se
je Inženirska zbornica Slovenije, ter še posebej Matična sekcija geodetov pri IZS zavedala, da je na trgu množica podjetij, ki ne opravljajo kvalitetnih storitev, je na osnovi standardov, normativov in vrednosti posameznih nalog izdelala Priporočilo cenika geodetskih storitev. Cilj Priporočila je, da bodo lahko podjetja, ki opravljajo geodetske storitve ustrezno nagradilo odgovornega geodeta za njegovo kvalitetno delo, ki ga bo lahko udejanjil le z neprekinjenim izobraževanjem in vestnim delom! Priporočilo ni obligatorno: podjetja ga lahko spoštujejo ali pa ne! Evidentiranje Vaše nepremičnine, ki je vredna vsaj 500.000 € (Ljubljana), ni strošek ampak investicija! Zato čim prej poiščite podjetje, ki Vam bo kvalitetno in v roku opravilo storitev!
Januar 2010
33. Anonimus iz spletnega foruma IZS: »Pozdravljeni, kdo lahko oceni strokovno mnenje "zapriseženega sodnega izvedenca", člana IZS ? Je to IZS ali kdo drug? Sodnik, ki stroke ne pozna, se izključno (kot pijanc plota) sklicuje na "strokovno mnenje" izvedenca. To je lahko enostransko, nepopolno in zavajajoče za sodnika. Dejansko izvedenec posredno odloči o celi zadevi. Kaj lahko naredi posameznik če je nezadovoljen z izvedeniškim mnenjem? Lp«
Iz vprašanja ni razvidno za katero stroko gre? Sam lahko podam izkušnje s področja geodezije, tako kot stalni sodni izvedenec geodetske stroke in kot odgovoren geodet vpisan v imenik IZS.
Dokazovanje z izvedencem geodetske stroke ima dokaj veliko težo, saj sodišče, še manj pa vpletene strani v pravdnih in nepravnih postopkih pred sodiščem, praviloma nimajo ustreznega znanja o problematiki katastrov (zemljiški kataster, kataster stavb, kataster gospodarske javne infrastrukture,…). Prav zaradi tega je izvedeniško mnenje mnogo težje izpodbiti, kot npr. običajno dokazovanje s pričami. Naloge izvedencev geodetske stroke pred sodiščem so lahko dokaj pestre. Najbolj običajna pa je zahteva, da se ugotovi potek katastrske meje na obravnavanem svetu, ter drugo (npr. zatrjevane uživalne meje, velikost spornega sveta,…). Ker se meje v sodnem postopku urejajo po drugačnih pravilih igre kot v običajnih upravnih geodetskih postopkih (1. močnejša pravica; 2. po zadnji mirni posesti; 3. po pravičnem preudarku), je katastrska meja, kot jo je v izvedeniškem mnenju prikazal izvedenec geodetske stroke, večinoma manj usodna za v spor vpletene strani. Seveda pa so izjeme, kjer je katastrska meja pokazana s strani sodnega izvedenca geodetske stroke izjemnega pomena (npr. meja proti javnemu dobru ali meja denacionalizirane parcele,…) in ne zaščita sodišču, da nebi razsojalo na zemljišču tretje v sodni spor nevpletene osebe. Izvedenec mora pogosto poleg izvedeniškega mnenja izdelati tudi elaborat sodne meje, parcelacije,…, zato mora obvladati kar obširen nabor znanj.
Zaradi zapisanega je zelo pomemben izbor sodnega izvedenca. Pri tem ima vsaka vpletena stran možnost, da sodišču poda mnenje o izboru izvedenca. Lahko predlaga konkretnega izvedenca ali izrazi nestrinjanje z izborom. Dokaj običajna je zahteva, da izvedenec ni iz območja, kjer je prišlo, do sodnega spora (po mojih izkušnjah vsaj v 30 % primerov). Sodni izvedenec bi moral biti cvet stroke in mu bi morali vsi vpleteni v sodni spor zaupati tako s strokovnega kot moralnega vidika. Dober sodni izvedenec geodetske stroke bi se moral dokaj aktivno ukvarjati z geodetsko stroko (ne zgolj ljubiteljsko) in opraviti vsaj nekaj primerov sodnega izvedeništva letno. Po mojem mnenju je sodni izvedenec, ki ne opravi vsaj 5 sodnih izvedeništev letno ali pa ni zelo aktiven kot odgovoren geodet, strokovno nevaren kot kirurg, ki opravi zgolj eno operacijo letno! Zavedati se moramo, da sodni izvedenec geodetske stroke pogosto ocenjuje delo drugih kolegov geodetov v javni ali privatni dejavnosti. Na žalost pretežna večina od 65 sodnih izvedencev geodetske stroke opravi bolj malo izvedeniških mnenj. Po nekaj let stari anketi naredi do 5 izvedeništev letno 55 % anketiranih izvedencev, od 5 do 10 izvedeništev izdela 32 % izvedencev, nad 10 izvedeništev pa zgolj 13 % izvedencev!
Sodišče večinoma izbira izvedence tako, da običajno sodeluje s tistimi izvedenci s katerimi je predhodno sodelovalo in z njimi ni imelo »slabih izkušenj« ali pa ker drugih ne pozna... Šele, če vpletene stranke izrazijo zahtevo po drugem izvedencu, ga sodišče išče drugje. Običajno ga išče iz seznama sodnih izvedencev ali pa kako drugače. Sodišče lahko po svoji presoji imenuje za izvedenca tudi osebo ali pa institucijo v kateri ni sodno zapriseženega izvedenca. To v primeru sodnih izvedencev geodetske stroke praviloma ni v redu, saj s tem zmanjšuje obseg dela in s tem posledično usposobljenost rednih sodnih izvedencev geodetske stroke! V praksi izvedeniško delo opravlja dokaj pester spekter izvedencev še z bolj pestrim naborom izvedeniških mnenj (od zelo nekvalitetnih do zelo dobrih). Verjetno je približno polovica sodnih izvedencev geodetske stroke odgovornih geodetov vpisanih v imenik IZS,
ostali pa so zaposleni v javni upravi (geodetska uprava, občine,…), ali
pa so v upokojeni. Pretežna večina »sodno zapriseženih« izvedencev
geodetske stroke je včlanjenih v Društvo sodnih izvedencev in cenilcev
geodetske stroke Slovenije, kjer se nahaja tudi seznam njihovih članov ( seznam). Izven društva je zgolj sedem izvedencev, od tega sta dva, po mojih izkušnjah, etično in strokovno zelo sporna…
Tudi, ko je izvedenec naredil izvedeniško mnenje, ki je morebiti po mnenju katerekoli strani »enostransko, nepopolno in zavajajoče za sodnika«, še ni vse izgubljeno. Običajno ima nezadovoljna stran možnost, da sodišču predlaga imenovanje dodatnega izvedenca, ki naj opravi prav tako izvedeniško mnenje. Seveda pa so stroški dodatnega izvedenca običajno separatni stroški predlagatelja. V kolikor sta izvedeniški mnenji obeh izvedencev geodetske stroke dokaj različni, ima sodišče vedno možnost, da se izvedenca medsebojno sooči,… Seveda je zapisano zgolj kratek in poenostavljen vpogled v dokaj kompleksno problematiko sodnega izvedeništva!
Januar 2010
34.Damjan Černigoj iz Ivančne gorice: »S sosedom sva hotela drug z drugim zamenjati dela parcel v gozdu, da bi vsak imel bolj zaokroženo posest in lažji dostop preko svojega zemljišča. Ko sva iskala ponudbo za parcelacijo obeh parcel, pa je predračun prišel tako velik, da nama je menjava verjetno nesmiselna, če upoštevava še druge stroške (stroški menjalne pogodbe in vpisa v zemljiško knjigo)?! Kaj nam je storiti?«
Pravilno ste ugotovili, da je urejanje mej v gozdu, menjava delov gozdnih parcel,… dostikrat ekonomsko neupravičeno. Gozdne parcele so relativno malo vredne, večinoma je vreden les v njem, oziroma finančni izplen, ki ga gozd omogoča. Če gre za menjavo manjših delov parcel proti površini obeh Vaših parcel, bi predlagal ureditev in izravnavo mej. V tem primeru se boste izognili še nadaljnjim stroškom (stroški menjalne pogodbe in vpisa v zemljiško knjigo), saj ne gre
za promet z zemljišči. Seveda pa morata biti izpolnjena oba pogoja za izvedbo izravnave (minimalni pogoj: izravnavana površina mora biti manjša od 5 % manjše parcele, katerih meja se izravnava; in maksimalni pogoj: izravnana površina je maksimalno 500 m2).
Če Vašega problema ne morete rešiti z ureditvijo mej in izravnavo, ga boste težko uredili s parcelacijo. Za parcelacijo gozdnih parcel namreč obstaja zakonska omejitev delitve – parcelacije! Po Zakonu o gozdovih – ZG, ni dovoljeno deliti gozdnih parcel manjših od 5 ha, razen pri gradnji gozdne infrastrukture. To pomeni, da morata biti Vaša parcela in parcela Vašega soseda vsaka večja kot 5 ha, da se lahko izvede parcelacija za potrebe menjave. To velja za vse gozdne parcele. Gozdne parcele so vse parcele, ki se v zemljiškem katastru pod dejansko rabo vodijo gozdna zemljišča. Torej ni potrebno, da ima gozdna parcela vrsto rabe npr. gozd 5, ampak je lahko gozdna parcela po vrsti rabe zemljišč tudi pašnik, travnik, njiva, sadovnjak,…
Če se želite prepričati ali je kakšna parcela gozdna, lahko to preverite na geodetski upravi, na nekaterih geodetskih podjetjih, ki imajo dostop do podvojene baze geodetske uprave – PREGIZ. Ali pa si sami vpogledate brezplačno svoje parcele na spletnih straneh
http://e-prostor.gov.si/ , če že imate digitalno potrdilo SIGEN-CA ali SIGOV-CA.
Januar 2010
35. Nikolina Šalehar iz Celja: »Pred kratkim smo pričeli z gradnjo hiše. Po pridobitvi gradbenega dovoljenja, smo se lotili izkopa, pri tem pa smo z rovokopačem presekali vodovodno cev. Zaradi uničenja in prestavitve vodovodnega voda, se je naša gradnja še zavlekla. Jezi me, ker v geodetskem načrtu, ki ga nam je za potrebe gradbenega dovoljenja izdelalo geodetsko podjetje, ni bilo vrisan ta vod. Načrt sicer ni bi drag (300 €), a je popolnoma nepotreben, če ni takšen kot bi moral biti! Kaj naj storim, tožim geodetsko podjetje?«
Geodetski načrt je resnično poceni. Glede na to, da gre za večjo investicijo (gradnja hiše), bi morala biti cena geodetskega posnetka nekajkrat večja, če bi geodetsko podjetje spoštovalo Priporočilo cenika geodetskih storitev objavljenega na spletnih straneh IZS. V tem primeru bi geodetsko podjetje bilo dolžno, da maksimalno preveri ali obstaja še kakšen vod tudi po posameznih upravljavcih komunalnih vodov. Namesto tega Vam je geodetsko podjetje izbralo najcenejšo in najenostavnejšo možnost: ko je opravljalo meritve, je zgolj povprašalo ali veste, kje potekajo vodi za tiste vode, ki jih sami niso odkrili na terenu. V najboljšem primeru, so se na geodetski upravi pozanimali ali obstaja na območju geodetskega načrta, ki so ga izdelovali, kataster gospodarske javne infrastrukture – GJI.
V Sloveniji je vsako leto preko 10 milijonov € neposredne škode, ko se presekajo razni vodi, zaradi neznanega poteka komunalnih vodov. Prav zaradi tega se je Geodetska uprava Republike Slovenije lotila testnega projekta »Pokliči preden koplješ«. To je nova storitev, ki omogoča uporabnikom (geodetom, gradbenikom, pravnim in fizičnim osebam,…) pridobiti osnovne podatke o zasedenosti prostora z objekti gospodarske infrastrukture na področju cele Slovenije. Glavni cilj je zaščita gospodarske javne infrastrukture, predvsem tiste, ki je pod zemljo. Storitev je brezplačna. Več podatkov lahko dobite na
http://prostor2.gov.si/rovka/ , na
rovka@gov.si ali na telefonski številki 03 4281364!
Kataster GJI, ki ga vodi Geodetska uprava Republike Slovenije, bi morale po zakonski obvezi že pred časom »napolniti« in vzpostaviti v celoti množica komunalna in drugih podjetij, ki upravljajo razne vode in infrastrukturo. Verjetno bo kataster gospodarske javne infrastrukture v celoti vzpostavljen v nekaj letih. Do sedaj (oktober 2009) so v njem zbrali 3,7 milijona objektov in 130.000 kilometrov raznih vodov. V zbirnem katastru gospodarske javne infrastrukture je zelo različna stopnja popolnosti podatkov, ki je predvsem odvisna od vrste infrastrukture in upravljavca. Tako so zbrani podatki o:
• Državni infrastrukturi
o Državne ceste – 100 %
o Železnice – 100 %
o Prenosni plinovod - 100 %
o Vodna infrastruktura – 85 %
o Električna energija – 30 %
• Lokalni infrastrukturi
o Občinske ceste – 90 %
o Kanalizacija – 60 %
60 %
o Vodovod – 60 %
• Ostala infrastruktura
o Gozdne ceste – 100 %
o Elektronske komunikacije – 40 %.
Da bi bila problematika nepopolnosti podatkov še bolj kompleksna, je zelo različna tudi pozicijska natančnost podatkov:
• Manj kot 10 % vodov je določeno s pozicijsko natančnostjo pod 10 cm;
;
• Nekaj nad 25 % vodov ima pozicijsko natančnostjo od 0,10 m do 1 m;
• Nekaj nad 45 % vodov ima pozicijsko natančnostjo od 1 m do 5 m;
• Ostali vodi imajo pozicijsko natančnostjo približno enakomerno razpodeljeno vse do preko 20 m!
Kot ste iz zapisanega verjetno že sami ugotovili, bi Vam za odgovor kaj storiti
glede tožbe geodetskega podjetja, potreboval še več čisto konkretnih podatkov...
Januar 2010
36. Brigita Vozelj, okolica Ljubljane: »Z možem sva oba že v penziji. Ker se zadnje čase veliko govori o obdavčitvi nepremičnin, množičnem vrednotenju nepremičnin, pripisu vrednosti nepremičnin, naju zanima ali morava kaj storiti v zvezi s tem? Doma imava hišo z nekaj parcelami, na morju pa še večji vikend z ohišnico. Želiva, da bodo imeli naši otroci za nami vse urejeno in da se ne bodo zaradi dediščine skregali!«
Resnično se zadnje čase veliko govori o obdavčitvi nepremičnin! Dejstvo je, da imamo obdavčitev nepremičnin že sedaj (nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - NUSZ), da je to relativno majhen davek, ter da bo zelo zelo verjetno še naprej majhen davek. Vlada ni pripravila, državni zbor pa še ni sprejel nove zakonodaje o obdavčitvi nepremičnin. Kakšna bo obdavčitev, je popolnoma prepuščeno politični mnogonožki (ali bodo kakšne stimulativne olajšave: energetska varčnost objekta,…)???
Da gre pri NUSZ za res relativno majhno vrednost pobranih davkov nam pove podatek, da občine s tem davkom poberejo letno 155 miljonov € (155.000.000,00 €), medtem ko so bil po zadnjem rebalansu proračuna prihodki državnega proračuna 8,8 milijarde € (8.782.665.384,00 €) in odhodki 9.9 milijarde € (9.916.340.994,00 €). Na podlagi množičnega vrednotenja nepremičnin, je ocenjena vrednost vseh nepremičnin (število delov stavb + število parcel = 1.587.644 +5.795.327 = 7.382.971) v Republiki Sloveniji decembra 2009, 184 milijard € (184.220.080.289,00 €), od tega:
• Stanovanjski deli stavb (število vseh = 988.326) = 103.538.769.692,00 €
• Poslovni deli stavb (število vseh = 116.951) = 27.480.226.380,00 €
• Industrijski deli stavb (število vseh = 30.596) = 5.890.250.561,00 €
• Ostalo – deli stavb (število vseh = 451.771) = 3.022.010.692,00 €
• Zemljišča za gradnjo (število vseh = 553.651) = 16.705.600.046,00 €
• Ostala zemljišča (število vseh = 5.241.676) = 27.583.222.918,00 €
Nepremičnine so v lasti ali 1.145.259 fizičnih oseb, ki imajo 4.859.507 nepremičnin (od tega jih je v solastnini), ali v lasti 23.547 pravnih oseb, ki imajo 1.162.185 nepremičnin, ali v lasti pravnih in fizičnih oseb, ki jih upravlja 846 upravljavcev (356.243 nepremičnin),…
Resnično velike številke v resnično velikem projektu, ki ga bo z minimalnimi sredstvi izvedla geodetska uprava v letošnjem letu! Vse to s pomočjo REN-a – registra nepremičnin (popisa nepremičnin, ki se je izvedel pred dobrima letoma), zemljiškega katastra, katastra stavb in s pomočjo drugih evidenc.
Za vse nas kot lastnike je pomembno to, da bomo dobili letos pripisane vrednosti za vse naše nepremičnine. Če bomo s temi vrednostmi zadovoljni bo s tem postopek za nas končan. Če pa se nam bo zdelo, da je pripisana vrednost kakšne naše nepremičnine previsoka ali prenizka bomo to najbolj enostavno sporočili geodetski upravi preko spleta. Če tega nikakor ne bomo mogli storiti (sosedi, strici, tete, otroci,…), se bomo morali postaviti v vrsto pred geodetsko upravo in počakati, da pridemo na vrsto. Možnost ureditve pred geodetsko upravo bodo imeli zgolj manjši fizični lastniki. Večji fizični lastniki in pravne osebe bodo svoje morebitno nestrinjanje s pripisom vrednosti njihovim nepremičninam lahko sporočili zgolj preko spleta (www). Nekaj geodetskih podjetij, ki se je in se bo usposobilo z izobraževanji za pomoč pri pripisu vrednosti nepremičnin v sklopu projekta množičnega vrednotenja nepremičnin, bo tudi nudilo pomoč. Med temi bo tudi naše podjetje, ki bo našim strankam pomagalo pri optimiziranju pripisanih vrednosti nepremičnin! Dejstvo je v tem, da bodo pripisane vrednosti nepremičnin v sklopu množičnega vrednotenja nepremičnin, dejansko vplivale na dejansko tržno vrednost množice nepremični!
Ko boste dobili pripisane vrednosti nepremičnin se prepričajte ali so le-te v redu. Če temu ni tako nas pokličite! Skupaj bomo skušali ugotoviti, kaj nam je za storiti.
Kot je iz Vašega dopisa razvidno, očitno razmišljate o oporoki oziroma
ste jo z možem že naredila. Če je še nista, Vam bodo pripisane vrednosti
nepremičnin pomagale pri tem. Za obe stavbi, ki ju imate, bi bilo dobro,
da ju evidentirate tako v zemljiškem katastru kot tudi katastru stavb. Če nameravate razdeliti otrokom ali stanovanjsko stavbo ali vikend po stavbnih delih, bi bilo dobro to predvideti, ko se bo izvajal vpis v kataster stavb in zemljiški kataster (ločene stanovanjske enote, skupni prostori, skupne parcele,…).
Januar 2010
37. Jere Franc iz Gaberja: »Kako vpisati hišo v kataster, če ugotoviš, da del hiše stoji na drugi parcelni številki kot je v gradbenem dovoljenju?! Lep pozdrav!«
Zadeva je zelo enostavna, če je »druga parcelna številka kot je v gradbenem dovoljenju« v Vaši lasti in Vaši posesti ter z enakimi bremeni (npr. hipoteka,…): v tem primeru Vam lahko moje geodetsko podjetje ali katero drugo izmed 320-tih obstoječih, evidentira objekt tako v zemljiškem katastru (zemljišče pod stavbo) kot tudi v katastru stavb (etažni načrti). Pred tem bi bilo prav gotovo smiselno, predhodno obe parceli združiti v neko novo parcelo, torej izvesti parcelacijo – združitev dveh parcel, da bi bila hiša na eni parceli. Po zadnji geodetski zakonodaji se lahko evidentirajo vsi objekti ne glede na to ali je tak objekt legalen (Ali ima gradbeno dovoljenje?; Ali je bilo grajeno v skladu z gradbenim dovoljenjem?,…), saj evidentiranje v katastru stavb in zemljiškem katastru, še ne pomeni legalizacije morebitne »črne gradnje«.
Zadeva pa se zakomplicira, če je lastnik druge parcele nekdo drug (pa četudi npr. Vi z Vašo ženo, na prvi parceli pa ste lastnik samo Vi) ali pa je na tej parceli neko drugačno breme (npr. hipoteka,…). V tem primeru imate zopet več možnosti. Če gre za majhno površino hiše na drugi parceli se morebiti lahko izvede ureditev mej med obema parcelama in izravnava mej. V tem primeru se boste izognili še nadaljnjim stroškom (stroški menjalne pogodbe in vpisa v zemljiško knjigo), saj v tem primeru ne gre promet z zemljišči. Seveda pa morata biti izpolnjena oba pogoja za izvedbo izravnave (minimalni pogoj: izravnana površina mora biti manjša od 5 % manjše parcele, katerih meja se izravnava; in maksimalni pogoj: izravnana površina je maksimalno 500 m2). To je verjetno najcenejša varianta! Nadaljnja možnost je, da izvedete parcelacijo dela parcele, jo prepišete nase in nato izvedete evidentiranje. Ali pa prepišete celo parcelo in stanovanjsko stavbo nato evidentirate.
Januar 2010
37. Vašega vprašanja v predhodnem tekstu ni, zato tudi niste dobili odgovora, kajti Vaš problem je enkraten, mar ne?
Seveda lahko počakate, da pripravim odgovore na naslednji ducat vprašanj (približno ½, 1½ ,… leta), ali pa pokličete na telefonsko številko
090 6060 GEODETSKO SVETOVANJE, ki je plačljiva premijska številka (1,99 €/min) in je dosegljiva iz vseh omrežij vsak dan in skušate hitro rešiti Vaš problem.
Pravne osebe, ki se vsakodnevno srečujete s problematiko nepremičnin in potrebujete pomoč strokovnjaka - svetovalca za področje katastra, pa se lahko pridružite
KLUBU 5.000, kjer je trenutno prosto le še eno mesto. Pohitite! Za informacije pokličite na GSM 041 410841
Kočevje, januar 2010
-------------------------------------------------------------------------------------
|