Katastri d.o.o. - Geodetske storitve

        

Že od leta 1995 smo uspešni brusilci briljantov,

                                                                        Vaša nepremičnina je nebrušen diamant!

 
  

 

REFERENCE

 

Naše reference so:

ministrstva, državne institucije, občine, pravne in fizične osebe,...

- komentar naše stranke:

- komentarja naše konkurence:

  • "Geodeti v geodetskih podjetjih smo v odnosih z geodetskimi upravami zelo ponižni in ustrežljivi z razliko od redkih – predvsem tu mislim na mag. Braneta Kovača, ki se upa zagovarjati tudi svoj prav."
    Stojan Bošnik, ing. geod. - GEOMERITVE d.o.o. Slovenj Gradec

  • "Katastri... firma, s katero je užitek sodelovati poslovno. In se ob tem ali izven tega z vsakomur od ekipe kadarkoli zaplesti v prijeten pogovor o stoterih različnih temah. Ali zažurati, če je treba. Všeč mi je, če so ljudje široki in razgledani. Samo široko razgledan geodet je lahko dober geodet. Dve geodetski podjetji poznam,v katerih je več kot en zaposlen in se je z vsakim od zaposlenih užitek pogovarjat o geodeziji. Ena od njih je Katastri. Druga je moja. Ne dvomim, da je tudi naročilo pri njih dobra odločitev. Kot geodet vem, da bi geodetsko storitev naročil pri Branetu."
    Samo Kosnik,univ.dipl.inž.geod. - Geobi d.o.o. Šenčur

Naše reference so nekatera izbrana in že opravljena dela:

  • Zamejničenje in izdelava parcelacijskih načrtov za odsek: Sodražica-Žlebič; Kočevska Reka-Borovec-Dragarji, Podlipoglav-Pance,...

  • Dokončna premoženjskopravna ureditev rekonstruiranega odseka ceste Kočevska Reka-Borovec-Dragarji

  • Izdelava geodetskega posnetka za potrebe projektiranja (variant) in izdelava lokacijske dokumentacije bodoče ceste Kočevska Reka- Dragarji- Osilnica na odseku Dragarji, Zgornji Čačiči

  • Zamejničenje in parcelacija križišča v Šentjerneju s pripadajočimi cestami-pred rekonstrukcijo in izdelava posnetka v centru Šentjerneja za potrebe lokacijske dokumentacije (kanalizacija, voda,...)

  • Izdelava posnetka Osilnice in okolice za potrebe lok. dokumentacije in razne zakoličbe vodov

  • Zamejničenje in izdelava parcelacijskih načrtov za odsek ceste Bezgovica- Bezgarji

  • Izdelava večjih posnetkov v Novem mestu ( Težka voda, Vavta vas in Brusnice)

  • Izdelava posnetka širše okolice toplic v Dolenjskih Toplicah za potrebe lok. dokumentacije in projektiranja

  • Zamejničenje in reševanje problematike širitve ceste Metlika- Vranoviči odsek Vranoviči za potrebe ureditve prometa (preglednost, postavitev pločnikov,...)

  • Zamejničenje in izdelava parcelacijskih načrtov za cesto Štalcerji- Kočevska Reka- Gotenica- Dolenja vas

  • Izdelava popolnih elaboratov (posnetek, zakoličba, tekoče servisiranje pri gradnji, obnova mejnikov, parcelacija, vris objektov, posnetek izvršenih del,...) pri rekonstrukciji bencinskih črpalk Ribnica (2), Kočevje (3), Trebnje, Sevnica (2), Novo mesto (3) in pri pridobivanju novih lokacij

  • Izdelava preko 2200 različnih elaboratov za različne naročnike na cca 25 geodetskih izpostavah: Kočevje, Črnomelj, Novo mesto, Ljubljana, Sevnica, Trebnje, Grosuplje, Domžale, Cerknica, Radovljica, Brežice, Tolmin, Maribor, Mozirje, Koper, Trbovlje, Škofja Loka, Laško, Celje...

  • okoli 400 etažnih načrtov (Ljubljana, Kočevje, Ribnica, Semič,...)

  • okoli 350 raznih izvedeništev (za sodišča, upravne enote...)

  • reambulacija geodetskih načrtov v Štepanjskem naselju

  • ureditev meje in izdelava parcelacij cestnega sveta po novi geodetski zakonodaji
    (Sostro-Šmarno pri Litiji; Radmirje-Mozirje; Vresje-Soriška Planina; Mali Lipoglav-Pance)

  • Ureditev meje in parcelacija odseka ceste Trava-Podplanina

  • Ureditev meje in parcelacija odseka ceste Metlika-Božakovo

  • Ureditev meje in parcelacija odseka ceste Sp. Pohanca - Kapele

  • Vpis Družbe za avtoceste Republike Slovenije d.d. kot upravljavca avtocest in hitrih cest v zemljiški kataster in kataster stavb na območju RS (SV del RS)

  • Vpis Direkcije RS za ceste kot upravljavke državnih cest v zemljiški kataster

  • Inženiring pri postavitvi enotnih obeležjih na vojaških grobiščih v Kočevskem Rogu

  • Ureditev meje in parcelacija odseka ceste Gabrje – Vahta (na Trdinov vrh)

  • Ureditev meje in parcelacija odseka ceste Semič  – Uršna sela

  • Ureditev meje in parcelacija odseka ceste Podpeč - Tomišelj

 

 

 ------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

GEODETSKI UPRAVI REPUBLIKE SLOVENIJE, ŠE POSEBEJ DR. BOŽENI LIPEJ, SE ZAHVALJUJEMO ZA DOVOLILO OBJAVE: 

 

KODEKS POKLICNE ETIKE IN PROFESIONALNEGA OBNAŠANJA

 

 

PREDGOVOR

 

Mednarodna zveza geodetov (International Federation of Surveyors, FIG) združenje 72 zvez geodetov iz 65 različnih držav. Povezuje geodete različnih kultur in religij in s tem tudi različne moralne in etične vrednote. Po definiciji mednarodne zveze geodetov je geodet »... strokovnjak z akademsko izobrazbo in tehničnim strokovnim znanjem, ki je potrebno za izvajanje meritev, zbiranje in oceno podatkov o zemljiščih ter geografskih podatkov, uporabo teh podatkov pri načrtovanju in izvajanju učinkovitega vodenja evidence o zemljiščih in morju ter objektih na njih in za spodbujanje razvoja teh postopkov.«

 

Vloga javnega uslužbenca nalaga geodetu pri izvajanju njegovih strokovnih dolžnosti tudi številne etične obveznosti. Stranke in splošna javnost bi se morali zanesti na objektivnost in poštenost geodetov, ko dajejo strokovna mnenja. Včasih se lahko zdi, da so te obveznosti v nasprotju z obveznostjo geodetov do strank, sodelavcev in drugih strokovnjakov,

 

Kar nekaj strokovnih združenj v Sloveniji je že sprejelo stanovske kodekse poklicne etike in profesionalnega obnašanja. Priložena prevedena kodeksa naj bosta vzpodbuda in izhodišče za sprejem ustreznih dokumentov tudi med slovenskimi geodeti.

Ljubljana, oktober 1998

 

dr. Božena Lipej

Nacionalna delegatka Komisije I za

Profesionalne standarde in prakso pri

Mednarodni zvezi geodetov

 

 

UVOD

 

Mednarodna zveza geodetov, International Federation of Surveyors (FIG), je od Organizacije združenih narodov priznana nevladna organizacija, ki zastopa interese geodetov po svetu. Tisti, ki spadajo v njihove organizacije iz posameznih držav članic, delajo v državni upravi, podjetjih ali kot zasebniki, kot strokovnjaki, akademiki ali pa znanstvenoraziskovalni delavci. Vsi težijo k najvišjim standardom profesionalnosti in strokovnosti pri izvajanju svojega dela.

 

Ena od posledic globalizacije in odpiranja tržišč tujim udeležencem je potreba po profesionalnih in etičnih standardih, ki veljajo za vse enako. Tako bi zagotovili pošteno konkurenco, vzpostavili in ohranili zaupanje strank, zaščitili okolje znotraj katerega živimo, in spoštovali interese tretjih oseb.

 

Medtem ko se kulture, politični sistemi, zavest in razumevanje profesionalnega delovanja razlikujejo od naroda do naroda, pa obstajajo določena osnovna načela, ki naj bi po mnenju Mednarodne geodetske zveze veljala za vse. Medtem ko so nacionalna strokovna telesa odgovorna za vzpostavitev krajevnih standardov profesionalnega obnašanja, si Mednarodna geodetska zveza prizadeva pomagati svojim članom s pripravo kodeksa poklicne etike in kodeksa profesionalnega obnašanja, ki med sabo določata ključna vprašanja, ki morajo biti vključena v vsak nacionalni kodeks.

 

V imenu Mednarodne geodetske zveze bi se rad zahvalil g. Kenu Allredu in kolegom, ki so z njim sodelovali pri pripravi tega dokumenta. Skupaj z ostalimi mednarodnimi geodetskimi zvezami, publikacijami o imenovanih profesionalnih zvezah in razširjenemu profesionalnemu napredku bo pomagala vsem, ki se ukvarjajo z geodezijo, do bodo lahko pokrili potrebe tržišča in skupnosti, za katere delajo.

 

Profesor Peter Dale

Predsednik Mednarodne geodetske zveze

 

OZADJE

 

1.      Poklic geodeta je v svetu priznan kot eden tistih, ki se trdno drži osnovnih poklicnih etičnih načel.

 

2.      Mednarodna zveza geodetov meni, da je zaradi razlik v kulturi, jeziku ter pravnih in družbenih sistemih naloga za pripravo podrobnega kodeksa profesionalnega obnašanja na ramenih organizacij posameznih držav članic, te pa so same odgovorne za oblikovanje in uveljavljanje takšnega kodeksa.

 

3.      Mednarodna geodetska zveza prav tako meni, do je glede no svetovno gibanje geodetov pomembno vzpostaviti kodeks poklicne etike in kodeks profesionalnega obnašanja. Mednarodna geodetska zveza ponuja kodeksa kot vodilo in vzpodbudo za uskladitev načel.

 

4.      Strokovnjak ima določene značilnosti, ki vključujejo:

·                 obvladovanje določenih intelektualnih sposobnosti, ki se pridobijo z izobraževanjem in usposabljanjem,

·                 sprejemanje dolžnosti do družbe, poleg dolžnosti do strank in delodajalcev,

·                 načeloma objektiven pogled na stvari,

·                 nudenje osebnih storitev na visoki ravni obnašanja in izvedbe.

 

5.      Profesionalni geodeti se zavedajo etične odgovornosti do javnosti, strank in delodajalcev, kolegov in njihovih zaposlenih. Zato priznavajo potrebo po integriteti, neodvisnosti, skrbi in sposobnosti ter občutek za dolžnost. Te vrednote potrjujejo:

·                 s podporo in sodelovanjem pri vztrajnem napredku geodetskega poklica,

·                 s poštenostjo in odločnostjo pri delu ter znotraj svojih zmožnosti,

·                 z uporabo svojega strokovnega znanja za dobrobit družbe in upravljanje z viri.

 

6.      Mednarodna geodetska zveza priporoča, do geodeti in zveze geodetov sprejmejo naslednje kodekse poklicne etike in kodekse profesionalnega obnašanja ali pa jih, kjer je to primerno, prilagodijo krajevnim vrednotam in navadam.

KODEKS POKLICNE ETIKE

 

 

Poštenost

Geodeti

·        morajo imeti najvišje standarde poštenosti do tistih, s katerimi so v stiku posredno ali neposredno,

·        morajo natančno in vestno izmeriti, zapisati in podati vse podatke ter no njihovi podlagi ponuditi nepristranski nasvet.

 

Neodvisnost

Geodeti

·        prizadevno in vestno izpolnjujejo svojo vlogo v skladu z zakonom,

·        ohranjajo objektivnost in svojim strankam in delodajalcem nepristransko svetujejo, brez predsodkov ali večje naklonjenosti do katerekoli organizacije ali osebe.

 

Prizadevnost in strokovnost

Geodeti

·        vzdržujejo raven znanja in spretnosti, so na tekočem z razvojem stroke in uporabljajo svoje znanje v dobro družbe,

·        vzamejo samo toliko dela, kolikor mislijo, da so ga sposobni opraviti na profesionalen način,

·        so prizadevni pri opravljanju svojih dolžnosti.

 

Odgovornost

Geodeti

·        vedno varujejo zaupnost podatkov o poslovanju s svojimi tekočimi in preteklimi strankami in delodajalci, razen v primeru, do zakon zahteva podatke,

·        se izogibajo sporom,

·        pri svojem delu upoštevajo skrb za okolje,

·        se zavedajo interesa javnosti pri izvajanju del za stranke in delodajalce,

·        svoje delo opravljajo po svojih najboljših zmožnostih, upoštevajoč pravice vseh udeleženih.

 

JAVNI INTERES

 

 

1.      Prva obveznost geodetov je ponavadi do njihovih strank ali delodajalcev, kot profesionalci pa imajo obveznost tudi do javnosti. Geodeti ugotavljajo dejstva in zagotavljajo mnenja ter nasvete. Pomembno je, do so delovni, sposobni, nepristranski in pošteni pri delu ter taka zagotovijo resnične in popolne informacije, mnenja in nasveti, ki jih dajejo, pa so najvišje kakovosti.

 

2.      Delo geodetov ima kumulativen in dolgoročen učinek na prihodnje generacije. Veliko funkcij, ki jih geodeti opravljajo, tudi tiste za zasebne stranke, so po naravi funkcije, ki imajo dolgoročen vpliv no družbo. Večina informacij postane nekega dne javnih in se jih lahka uporablja tudi v druge namene in ne samo za prvotne namene. Informacije prvih geodetov in raziskovalcev so bile kasneje uporabljene za širjenje geografskega znanja in za urejanje zemljišč. Podobno tudi današnji sistemi upravljanja z zemljišči in  nepremičninami ustvarjajo okolje, v katerem bodo prihodnje generacije živele, delale in se igrale. Načela trajnostnega razvoja zahtevajo od geodetov, da delajo tako za sedanjost kot za prihodnost.

 

3.      Stranke, delodajalci in javnost morajo zaupati geodetom, da so objektivni pri podajanju svojega profesionalnega mnenja. Te obveznosti se včasih zdijo v nasprotju z njihovimi obveznostmi do strank, njihovih delodajalcev in kolegov. Geodeti so dolžni razkriti resnico, tudi če to ni v najboljšem interesu njihovih strank ali delodajalcev.

 

4.      Vsi geodeti, pa naj bodo zasebniki, zaposlene osebe v zasebnem, javnem sektorju ali izobraževanju, morajo izpolniti svoje profesionalne dolžnosti in upoštevati etilna načela v skladu s kodeksom profesionalnega obnašanja.

 

KODEKS PROFESIONALNEGA OBNAŠANJA

 

Mednarodna geodetska zveza priporoča naslednji kodeks obnašanja kot minimum, ki se pričakuje od profesionalnih geodetov.

 

1.     Geodeti na splošno

·        skrbijo za nepristransko, neodvisno profesionalno mnenje,

·        so sposobni in ne sprejmejo nalog, ki niso na področju njihovih strokovnih sposobnosti,

·        nadgrajujejo svoje znanje in spretnosti s sodelovanjem v ustreznih programih nepretrganega poklicnega usposabljanja,

·        so poučeni o osnovnih načelih, ki so potrebna pri delu na novih področjih stroke, jih natančno proučijo in se po potrebi posvetujejo z drugimi strokovnjaki,

·        ne sprejmejo nalog, za katere nimajo sredstev in virov, da bi jih dokončali strokovno in v dogovorjenem času.

 

2.     Geodeti kot delodajalci

·        prevzemajo odgovornost za vse delo, ki ga opravi njihovo strokovno in nestrokovno osebje,

·        pomagajo svojim zaposlenim, da dosežejo optimalno raven tehničnega in strokovnega napredka,

·        zaposlenim osebam zagotovijo primerne delovne pogoje in pravično plačilo,

·        pri zaposlenih osebah gojijo poštenost in razumevanje profesionalnih dolžnosti geodetov do družbe.

 

3.     Geodeti pri delu s strankami

·        izogibajo se vtisa o profesionalni nesposobnosti,

·        razkrijejo morebitne spore interesov, zveze ali prejšnjo vpletenost, ki bi lahko vplivali na kakovost opravljenega dela,

·        izogibajo se druženja s katerokoli osebo ali podjetjem dvomljivega slovesa,

·        ne sprejmejo plačilo za en projekt iz več virov brez seznanitve vseh vpletenih strank,

·        varujejo zaupanje in upoštevajo vse informacije o poslih svojih strank kot zaupne,

·        zaupnost ohranijo med delom, prav tako pa tudi potem, ko je delo že opravljeno.

 

4.     Pri opravljanju strokovnega dela geodeti

·        zahtevajo plačilo, enakovredno tehnični zahtevnosti in stopnji odgovornosti opravljenega dela,

·        ne navajajo lažnih stroškov za opravljeno delo,

·        na prošnjo stranke pripravijo podrobnosti pri določanju plačila,

·        ne podpisujejo potrdil, poročil ali načrtov, če niso bili pripravljeni in dopolnjeni pod njihovim osebnim nadzorom.

 

5.     Kot člani strokovne zveze geodeti

·        ne sodelujejo pri delih, ki bi omogočila sodelovanje nestrokovnim osebam, kot da bi bile strokovno usposobljene,

·        prijavijo vsakršen nepooblaščen postopek vodstveni profesionalni instituciji,

·        zavrnejo vlogo za strokovni naziv za osebo, za katero vedo, da ni kvalificirana po izobrazbi, izkušnjah ali značaju,

·        promovirajo geodetski poklic pri strankah in v javnosti.

 

6.     Kot poslovneži geodeti

·        ne dajejo lažnih ali zavajajočih izjav pri oglaševanju ali v drugih medijih,

·        ne skušajo posredno ali neposredno uničiti slovesa ali poslovnih obetov drugih geodetov,

·        drugih geodetov ne izrinejo iz posla z njihovimi strankami,

·        ne ustanavljajo podružničnih uradov, ki so dozdevno pod upravo in vodstvom odgovornega profesionalnega geodeta, če to ni res.

 

7.     Kot okoljevarstveniki geodeti

·        pristopajo k okoljevarstvenim zadevam z zaznavanjem, prizadevnostjo in poštenostjo,

·        razvijejo in ohranjajo primerno stopnjo razumevanja okoljevarstvenih vprašanj in načel trajnostnega razvoja,

·        opozorijo svoje stranke in delodajalce o morebitni zaskrbljenosti glede fizičnega okolja in trajnostnega razvoja,

·        se posvetujejo z drugimi strokovnjaki, ko njihova strokovnost in spretnost nista zadovoljivi za obravnavanje specifičnih okoljevarstvenih vprašanj,

·        vključijo stroške varovanja okolja in izboljšave med osnovne faktorje pri oceni projekta,

·        zagotovijo, do se ocenitev okolja, načrtovanje in upravljanje povežejo v projekte, ki bodo po vsej verjetnosti vplivali na okolje,

·        spodbujajo dodatno varovanje okolja, če družbene koristi opravičujejo stroške.

       September, 1998